Starost ne sme biti breme

Znana in priljubljena aktivistka Mojca Erjavec pravi, da je že čas, da se v Sloveniji znebimo občutka majhnosti in samozavestno stojimo za svojimi inovativnimi rešitvami ter, da politik deluje v splošno dobro kot poslanec ljudi. Iskati mora načine, kako izboljšati življenjske pogoje različnih generacij in biti usmerjen v produktivne rešitve za izzive, ki jih prinaša neko določeno obdobje. Pred tremi leti, ko je postala mama, je njeno delo dobilo še globlji pomen in namen, saj je zaobjelo resnično vse generacije. Zaveda se, da se tudi njeno življenjsko kolo vrti naprej in prehaja v dobo izkušenosti, ko lahko svoje pridobljeno znanje, izkušnje in kontakte iz ključnih mest evropskega odločanja uporabi za razvoj Slovenije. Prav zato sem ji postavil nekaj vprašanj v duhu aktualnega praznovanja 20-letnice vstopa Slovenijo v EU, ko se oziramo nazaj in ugotavljamo, kaj bi lahko v tem času naredili bolje oz. drugače. Seveda so me zanimala predvsem področja, ki se dotikajo upokojencev in starejših. 

1. Zakaj je tako pomembno, da smo člani EU predvsem, če imamo v mislih upokojence in starejše ljudi. Kaj smo pridobili in izgubili?

Vstop v Evropsko unijo leta 2004 v skupini desetih držav je bil družbeni in politični mejnik. Za Slovenijo je bil vstop v EU edina pot naprej, v sfero demokracije, spoštovanja pravne države in članstva v drugih mednarodnih institucijah. Sloveniji je vstop v EU splošno gledano koristil. A žal nam zaradi več razlogov ni uspelo dvigniti rasti gospodarstva in koristi za ljudi na raven, ki bi si želeli. Naj na kratko razložim. 

Glavne priložnosti Slovenije ob pristopu so bile njena geografska lega, razmeroma visok BDP in izobraženo prebivalstvo, odprto proti Zahodu.  

Na splošno so se te prednosti ohranile. Slovenski BDP na prebivalca je leta 2023 v tekočih cenah znašal nekaj manj kot 29.000 evrov, kar je več kot dvakrat toliko kot leta 2004, ko je znašal slabih 14.000 evrov. Leta 2022 je imel terciarno izobrazbo vsak četrti Slovenec v starostni skupini 25–64 let. V primerjavi z letom 2007 se je delež gospodinjstev z dostopom do interneta v Sloveniji povečal za 36 odstotnih točk, z 58 % na 94 %. Kazalniki razvoja jasno kažejo napredek. 

Moram pa opozoriti na zamujene priložnosti. Država, ki se ponaša s svojo socialno in liberalno zapuščino že pred letom 1991, ni uspela doseči odličnosti na gospodarskem ali političnem prizorišču. Glavna žrtev pomanjkanja strateških ciljev in slabega izvajanja so njeni prebivalci, ki dnevno občutijo posledice visoke birokracije, nizke učinkovitosti in premalo ambicioznosti na zdravstvenem, pokojninskem in izobraževalnem sistemu. 

Ob vstopu v EU je kupna moč prebivalcev Slovenije dosegla 82 % povprečja EU, leta 2022 pa 87 % – enako kot na Poljskem. 

Cene potrošnih dobrin so se v 20 letih zvišale za 62 %. To je bilo več od povprečja, in sicer so se cene na ravni EU zvišale za 58 %. 

Stopnja tveganja revščine se je v tem času nekoliko povečala – leta 2005 je znašala 12,2 %, leta 2023 pa 12,7 %. 

To ni dovolj dobro. Slovenski narod, ki je na referendumu glasno podprl evropsko pot, si zasluži veliko več. 

Zaslužijo si pravo evropsko perspektivo, pravo evropsko državo. To pomeni spodbudno in konkurenčno poslovno okolje, izobraževanje, ki temelji na odprtosti in rešitvah, dostopne in zaščitne socialne sisteme, trdne in pregledne pokojninske strukture. Pomeni tudi resnično inovativnost, resnično svobodo podjetništva, enake konkurenčne pogoje, resnično pravno državo. Slovenija se žal ne more pohvaliti z 42. mestom na indeksu zaznave korupcije nevladne organizacije Transparency international. Še veliko je treba narediti. 

Življenje starejših v Sloveniji ni tako dobro, kot bi lahko bilo. Slovenske pokojnine so v zadnji tretjini glede na višino povprečne pokojnine v Evropi. Najvišje so imeli denimo leta 2019 v Luksemburgu, sledi pa že sosednja Avstrija. Odstotek upokojencev, ki pri nas živijo pod pragom revščine, je leta 2022 znašal skoraj 19 odstotkov.  To je zame nesprejemljivo. Starost ne sme biti breme.

2. Ali smo dovolj aktivni v EU in ali dovolj poznamo delovanje organov v EU?

Sama sem se z “evropskim virusom” okužila že v otroštvu, nato pa sem kot mladostnica leto dni šolanja opravila v Angliji, semester študija v Nemčiji in takoj po diplomi z dvema kovčkoma stopila na letalo za Bruselj. Tam sem najprej za podizvajalca, nato pa za Evropsko komisijo in Svet Evropske unije opravljala dela na področjih komunikacije in prevajanja, delala pa sem tudi v kabinetu predsednika Evropske komisije. Na univerzi v Leuvnu, ki jo uvrščajo med najboljših petdeset na svetu, sem opravila interdisciplinarni magistrski program iz evropskih zadev. Pod črto lahko rečem, da imam znanje in izkušnje iz prve roke, ki prispevajo k poznavanju in razumevanju evropske perspektive tako Slovenije kot tudi drugih držav. Na vso to podlago lahko postavim trditev, da Slovenija svojih priložnosti v EU žal ne izkorišča dovolj.

Začne se z nerazumevanjem pomena evropske perspektive za blagostanje v Sloveniji. Sedem od deset slovenskih zakonov se najprej sprejme na evropski ravni, saj spadajo pod evropske pristojnosti. Tam pri soodločanju sodelujejo tudi naši predstavniki – tako poslanci v evropskem parlamentu kakor tudi slovenski ministri. Torej se pravila ne sprejemajo nekje daleč, temveč jih sooblikujemo mi. To velja tudi v praksi – treba je posegati v proces odločanja, se oglašati, iskati zavezništva in uveljavljati svoja stališča.  Naj spomnim, da ima glas vsake države v Svetu enako težo. Pri odločitvah, ki se sprejemajo soglasno, lahko nasprotovanje dvomilijonske Slovenije pomeni enako kakor nemško. Te svoje teže še ne znamo dovolj izpogajati, svojih interesov ne zmoremo dovolj jasno izražati in izvrševati na evropskem parketu. Zakaj? Najbrž kombinacija nerazumevanja, neznanja in pomanjkanja izkušenj, pa tudi kontaktov. Zato je tako pomembno, da v Bruselj pošiljamo izkušene ljudi z znanjem.

3. Kako bi s pomočjo EU izboljšali življenje, nego in oskrbo upokojencev ter starejših?

Evropska unija je prepoznala tematiko starejših kot ključno, reševanju perečega področja demografskih vprašanj je posvetila celo podpredsedniško mesto Komisije, ki ga zaseda komisarka Dubravka Šuica iz sosednje Hrvaške. Marca sem jo gostila v Ljubljani, kjer je predstavila svoj skupek štirideset ukrepov za demografijo, ki jih države lahko izkoriščajo kot navdih in pripomoček.

Vesela sem, da sem v času vodenja kabineta pri ministru za delo Ciglerju Kralju lahko pripomogla k usmerjanju evropskih sredstev v investicije  v sodobne, prepotrebne namestitve za starejše, ki jih sedaj odpirajo po vsej državi. To pa je le delček sestavljanke, financiranje smo namenjali tudi za medgeneracijske centre, festival za tretje življenjsko obdobje in številne druge projekte in vsebine starejših. Sprejeli smo dolgo pričakovani zakon o dolgotrajni oskrbi in prevideli njegovo financiranje iz evropskega načrta za okrevanje in odpornost. Žal se to s spremembo vlade ni uresničilo in na ustrezno financiranje te neobhodno pomembne storitve še čakamo.  

Evropska unija starejše prepoznava kot bistven del družbe, ki ga je treba nenehno vključevati tako v ustvarjanje kakor tudi v civilno sfero. Kompleksne izzive starajoče se družbe ter spremembe v svetu zaposlitve lahko uspešno obvladamo samo z medgeneracijskim sodelovanjem. Še naprej si moramo prizadevati za približevanje pokojnin evropskim standardom. Z višanjem dodane vrednosti na zaposlenega bomo višali tudi plače in v našo pokojninsko blagajno prispevali več. Zagovarjam krepitev spodbud za varčevanje v drugem in tretjem pokojninskem stebru z oblikovanjem vseevropskih standardov za naložbe v pokojninskih skladih. Obenem se zavzemam za spodbujanje plačanih aktivnosti tistih upokojencev, ki še želijo in zmorejo delati, kar pa ne sme negativno vplivati na vse ostale.

4. Mislite, da bi z večjo aktivnostjo v organih EU lahko zagotovili tudi normalne plače tistim zaposlenim, ki skrbijo za upokojence in starejše?

Pomanjkanje kadra v zdravstvu in negi je žal pripeljalo do zapiranja kapacitet in velikih stisk za ljudi. Najbolj izpostavljeni so ranljivi, kamor vsekakor spadajo tudi starejši.

Reševanje teh izzivov zahteva vztrajnost in znanje. Plače v vseh sektorjih moramo zvišati, da bomo lahko konkurenčni za naše delavce, ki so med bolje izobraženimi v EU. A kaj, ko nam veliko kadra odide v tujino. Zato moramo hkrati krepiti privlačnost slovenskega okolja, da bo spodbudno za zaposlene, za ustvarjanje družine. Ena izmed glavnih težav, s katerimi se srečuje srednji sloj, je vedno večje finančno breme. Davki in plače pogosto ne zadoščajo za kritje vseh potreb, še posebej ko gre za izobraževanje in razvoj otrok. Tudi tu lahko evropska sredstva igrajo ključno vlogo. Usmeriti jih moramo na tista področja, kjer lahko resnično olajšajo stiske ljudi.

Vprašanja visokih cen je treba reševati brez lažnega populizma. Inflacija ni le slovenski problem, slovenski pa je način njenega reševanja. Predvsem se je treba zavedati, da skupek ukrepov, ki jih sprejme vladajoča politika, lahko pripomore k blaženju posledic inflacije za prebivalce. Vlade in organizacije imajo ključno vlogo pri blažitvi vpliva inflacije na ljudi, zlasti tiste z nižjimi dohodki. Podpiranje socialnih programov za finančno pomoč družinam in posameznikom v stiski je obenem nujno za ohranjanje socialne pravičnosti. 

K vsemu temu pa lahko pripomoremo samo, če bomo na ključna mesta doma in v tujini postavili ljudi z znanjem, izkušnjami in osebno integriteto.

5. Za katere zadeve se boste še posebej zavzela ob izvolitvi v parlament EU?

Eden od mojih ciljev je, da pereče tematike – zdravje, plače, pokojnine, stanovanja, visoke cene - približam vsem ljudem, jih osvetlim na razumljiv način in s tem odprem pomembna vprašanja, na katera si volivci zaslužijo jasne odgovore. Z njimi pa tudi konkretne rešitve. Moje rešitve za dolgotrajne vrzeli v slovenski družbi so široke in večplastne - vključujejo tako lokalno kot tudi državno in evropsko perspektivo, s tem pa tudi možne vire financiranja. Prepričana sem, da lahko prek svojih izkušenj in znanja slovenskemu volivcu ponudim verodostojne in unikatne odgovore. Predstavljam jih na moji spletni strani (https://mojcaerjavec.si) ter na družbenih omrežjih. Zlasti poudarjam:

-       bolj pregledno javno naročanje in hitrejše, čezmejno koriščenje storitev v zdravstvu,

-       več pomoči družinam in zaposlenim iz evropskih sredstev,

-       približevanje evropskim pokojninam in gradnjo stanovanj za mlade,

-       manj birokracije za podjetja in vlaganje v strateške sektorje evropskega gospodarstva.

 6. Zakaj ste se odločila kandidirati?

Morda se sliši klišejsko, a resnično verjamem, da lahko s pravimi političnimi potezami spremenimo svet v kakovostnejši in življenju bolj prijazen prostor, v katerem ne pozabljamo na šibkejše, spoštujemo okolje in se povezujemo v želji po doseganju skupnih ciljev. Verjamem, da lahko slovenski politiki v tem igramo pomembno vlogo v evropskem političnem prostoru, slednji pa se odraža tudi na svetovnem političnem parketu. Čas je, da se v Sloveniji znebimo občutka majhnosti in samozavestno stojimo za svojimi inovativnimi rešitvami.

 

Kratka predstavitev Mojce Erjavec:
Dejavna aktivistka v političnem prostoru Mojca Erjavec je po dokončanem diplomskem študiju angleščine in nemščine na ljubljanski Filozofski fakulteti rodno Koroško za 15 let zamenjala za Bruselj, kjer se je izurila v evropski politiki. Pred petimi leti pa se je odločila, da je čas, da se vrne domov ter svoje izkušnje in znanje uporabi za razvoj domače države. »Na različnih delovnih mestih sem izkusila zakonitosti evropske politike in se kalila v razširjanju evropskih vsebin v več jezikih. V srce evropskega političnega dogajanja sem se zagnano podala po diplomi, prepričana, da je vse mogoče. Že takrat me je gnala želja po znanju, odkrivanju in dokazovanju,« razloži Erjavčeva. V Bruslju je med drugim podpirala vodjo kabineta predsednika Evropske komisije, pripravljala obiske institucij za obiskovalce iz vsega sveta, skrbela za slovenske različice odločitev najvišjih predstavnikov evropskih držav ter opravljala izbore novih uradnikov EU. Bogat nabor izkušenj iz evropskega političnega prostora in nenehna želja po izpopolnjevanju jo nedvomno uvrščata med poznavalce evropskega političnega okolja, ki se več kot odlično znajde tako doma kot tudi v tujini.