Znana in priljubljena aktivistka Mojca Erjavec pravi, da je že čas, da se v Sloveniji znebimo občutka majhnosti in samozavestno stojimo za svojimi inovativnimi rešitvami ter, da politik deluje v splošno dobro kot poslanec ljudi. Iskati mora načine, kako izboljšati življenjske pogoje različnih generacij in biti usmerjen v produktivne rešitve za izzive, ki jih prinaša neko določeno obdobje. Pred tremi leti, ko je postala mama, je njeno delo dobilo še globlji pomen in namen, saj je zaobjelo resnično vse generacije. Zaveda se, da se tudi njeno življenjsko kolo vrti naprej in prehaja v dobo izkušenosti, ko lahko svoje pridobljeno znanje, izkušnje in kontakte iz ključnih mest evropskega odločanja uporabi za razvoj Slovenije. Prav zato sem ji postavil nekaj vprašanj v duhu aktualnega praznovanja 20-letnice vstopa Slovenijo v EU, ko se oziramo nazaj in ugotavljamo, kaj bi lahko v tem času naredili bolje oz. drugače. Seveda so me zanimala predvsem področja, ki se dotikajo upokojencev in starejših.
1. Zakaj je tako pomembno, da smo
člani EU predvsem, če imamo v mislih upokojence in starejše ljudi. Kaj smo
pridobili in izgubili?
Vstop v Evropsko unijo leta 2004 v skupini desetih držav
je bil družbeni in politični mejnik. Za Slovenijo je bil vstop v EU edina
pot naprej, v sfero demokracije, spoštovanja pravne države in članstva v drugih
mednarodnih institucijah. Sloveniji je vstop v EU splošno gledano koristil. A
žal nam zaradi več razlogov ni uspelo dvigniti rasti gospodarstva in koristi za
ljudi na raven, ki bi si želeli. Naj na kratko razložim.
Glavne priložnosti
Slovenije ob pristopu so bile njena geografska lega, razmeroma visok BDP in
izobraženo prebivalstvo, odprto proti Zahodu.
Na splošno so se te prednosti
ohranile. Slovenski BDP na prebivalca je leta 2023 v tekočih cenah znašal
nekaj manj kot 29.000 evrov, kar je več kot dvakrat toliko kot leta 2004, ko je
znašal slabih 14.000 evrov. Leta 2022 je imel terciarno izobrazbo vsak četrti
Slovenec v starostni skupini 25–64 let. V primerjavi z letom 2007 se je delež
gospodinjstev z dostopom do interneta v Sloveniji povečal za 36 odstotnih točk,
z 58 % na 94 %. Kazalniki razvoja jasno kažejo napredek.
Moram pa opozoriti na zamujene
priložnosti. Država, ki se ponaša s svojo socialno in liberalno zapuščino že
pred letom 1991, ni uspela doseči odličnosti na gospodarskem ali političnem
prizorišču. Glavna žrtev pomanjkanja strateških ciljev in
slabega izvajanja so njeni prebivalci, ki dnevno občutijo posledice visoke
birokracije, nizke učinkovitosti in premalo ambicioznosti na zdravstvenem,
pokojninskem in izobraževalnem sistemu.
Ob vstopu v EU je kupna moč prebivalcev Slovenije dosegla 82
% povprečja EU, leta 2022 pa 87 % – enako kot na Poljskem.
Cene potrošnih dobrin so se v 20 letih zvišale za 62 %. To
je bilo več od povprečja, in sicer so se cene na ravni EU zvišale za 58 %.
Stopnja tveganja revščine se je v
tem času nekoliko povečala – leta 2005 je znašala 12,2 %, leta 2023 pa 12,7
%.
To ni dovolj dobro. Slovenski
narod, ki je na referendumu glasno podprl evropsko pot, si zasluži veliko
več.
Zaslužijo si pravo evropsko
perspektivo, pravo evropsko državo. To pomeni spodbudno in konkurenčno
poslovno okolje, izobraževanje, ki temelji na odprtosti in rešitvah, dostopne
in zaščitne socialne sisteme, trdne in pregledne pokojninske strukture. Pomeni
tudi resnično inovativnost, resnično svobodo podjetništva, enake konkurenčne
pogoje, resnično pravno državo. Slovenija se žal ne more pohvaliti z 42.
mestom na indeksu zaznave korupcije nevladne organizacije Transparency
international. Še veliko je treba narediti.
Življenje starejših v Sloveniji
ni tako dobro, kot bi lahko bilo. Slovenske pokojnine so v zadnji tretjini
glede na višino povprečne pokojnine v Evropi. Najvišje so imeli denimo leta
2019 v Luksemburgu, sledi pa že sosednja Avstrija. Odstotek upokojencev, ki
pri nas živijo pod pragom revščine, je leta 2022 znašal skoraj 19
odstotkov. To je zame nesprejemljivo.
Starost ne sme biti breme.
2. Ali smo dovolj aktivni v EU in
ali dovolj poznamo delovanje organov v EU?
Sama sem se z “evropskim virusom”
okužila že v otroštvu, nato pa sem kot mladostnica leto dni šolanja opravila v
Angliji, semester študija v Nemčiji in takoj po diplomi z dvema kovčkoma
stopila na letalo za Bruselj. Tam sem najprej za podizvajalca, nato pa za
Evropsko komisijo in Svet Evropske unije opravljala dela na področjih
komunikacije in prevajanja, delala pa sem tudi v kabinetu predsednika Evropske
komisije. Na univerzi v Leuvnu, ki jo uvrščajo med najboljših petdeset na
svetu, sem opravila interdisciplinarni magistrski program iz evropskih zadev.
Pod črto lahko rečem, da imam znanje in izkušnje iz prve roke, ki prispevajo k
poznavanju in razumevanju evropske perspektive tako Slovenije kot tudi drugih
držav. Na vso to podlago lahko postavim trditev, da Slovenija svojih
priložnosti v EU žal ne izkorišča dovolj.
Začne se z nerazumevanjem
pomena evropske perspektive za blagostanje v Sloveniji. Sedem od deset slovenskih
zakonov se najprej sprejme na evropski ravni, saj spadajo pod evropske
pristojnosti. Tam pri soodločanju sodelujejo tudi naši predstavniki – tako
poslanci v evropskem parlamentu kakor tudi slovenski ministri. Torej se
pravila ne sprejemajo nekje daleč, temveč jih sooblikujemo mi. To velja tudi v
praksi – treba je posegati v proces odločanja, se oglašati, iskati zavezništva
in uveljavljati svoja stališča. Naj
spomnim, da ima glas vsake države v Svetu enako težo. Pri odločitvah, ki se
sprejemajo soglasno, lahko nasprotovanje dvomilijonske Slovenije pomeni enako
kakor nemško. Te svoje teže še ne znamo dovolj izpogajati, svojih interesov ne
zmoremo dovolj jasno izražati in izvrševati na evropskem parketu. Zakaj? Najbrž
kombinacija nerazumevanja, neznanja in pomanjkanja izkušenj, pa tudi kontaktov.
Zato je tako pomembno, da v Bruselj pošiljamo izkušene ljudi z znanjem.
3. Kako bi s pomočjo EU
izboljšali življenje, nego in oskrbo upokojencev ter starejših?
Evropska unija je prepoznala
tematiko starejših kot ključno, reševanju perečega področja demografskih
vprašanj je posvetila celo podpredsedniško mesto Komisije, ki ga zaseda
komisarka Dubravka Šuica iz sosednje Hrvaške. Marca sem jo gostila v Ljubljani,
kjer je predstavila svoj skupek štirideset ukrepov za demografijo, ki jih
države lahko izkoriščajo kot navdih in pripomoček.
Vesela sem, da sem v času
vodenja kabineta pri ministru za delo Ciglerju Kralju lahko pripomogla k
usmerjanju evropskih sredstev v investicije
v sodobne, prepotrebne namestitve za starejše, ki jih sedaj odpirajo
po vsej državi. To pa je le delček sestavljanke, financiranje smo namenjali
tudi za medgeneracijske centre, festival za tretje življenjsko obdobje in
številne druge projekte in vsebine starejših. Sprejeli smo dolgo pričakovani
zakon o dolgotrajni oskrbi in prevideli njegovo financiranje iz evropskega
načrta za okrevanje in odpornost. Žal se to s spremembo vlade ni uresničilo in
na ustrezno financiranje te neobhodno pomembne storitve še čakamo.
Evropska unija starejše
prepoznava kot bistven del družbe, ki ga je treba nenehno vključevati tako v
ustvarjanje kakor tudi v civilno sfero. Kompleksne izzive starajoče se družbe
ter spremembe v svetu zaposlitve lahko uspešno obvladamo samo z medgeneracijskim
sodelovanjem. Še naprej si moramo prizadevati za približevanje pokojnin
evropskim standardom. Z višanjem dodane vrednosti na zaposlenega bomo
višali tudi plače in v našo pokojninsko blagajno prispevali več. Zagovarjam
krepitev spodbud za varčevanje v drugem in tretjem pokojninskem stebru z
oblikovanjem vseevropskih standardov za naložbe v pokojninskih skladih. Obenem
se zavzemam za spodbujanje plačanih aktivnosti tistih upokojencev, ki še želijo
in zmorejo delati, kar pa ne sme negativno vplivati na vse ostale.
4. Mislite, da bi z večjo
aktivnostjo v organih EU lahko zagotovili tudi normalne plače tistim
zaposlenim, ki skrbijo za upokojence in starejše?
Pomanjkanje kadra v zdravstvu
in negi je žal pripeljalo do zapiranja kapacitet in velikih stisk za ljudi.
Najbolj izpostavljeni so ranljivi, kamor vsekakor spadajo tudi starejši.
Reševanje teh izzivov zahteva
vztrajnost in znanje. Plače v vseh sektorjih moramo zvišati, da bomo lahko
konkurenčni za naše delavce, ki so med bolje izobraženimi v EU. A kaj, ko
nam veliko kadra odide v tujino. Zato moramo hkrati krepiti privlačnost
slovenskega okolja, da bo spodbudno za zaposlene, za ustvarjanje družine. Ena
izmed glavnih težav, s katerimi se srečuje srednji sloj, je vedno večje
finančno breme. Davki in plače pogosto ne zadoščajo za kritje vseh potreb, še
posebej ko gre za izobraževanje in razvoj otrok. Tudi tu lahko evropska
sredstva igrajo ključno vlogo. Usmeriti jih moramo na tista področja, kjer
lahko resnično olajšajo stiske ljudi.
Vprašanja visokih cen je treba
reševati brez lažnega populizma. Inflacija ni le slovenski problem, slovenski
pa je način njenega reševanja. Predvsem se je treba zavedati, da skupek
ukrepov, ki jih sprejme vladajoča politika, lahko pripomore k blaženju posledic
inflacije za prebivalce. Vlade in organizacije imajo ključno vlogo pri blažitvi
vpliva inflacije na ljudi, zlasti tiste z nižjimi dohodki. Podpiranje
socialnih programov za finančno pomoč družinam in posameznikom v stiski je
obenem nujno za ohranjanje socialne pravičnosti.
K vsemu temu pa lahko pripomoremo
samo, če bomo na ključna mesta doma in v tujini postavili ljudi z znanjem,
izkušnjami in osebno integriteto.
5. Za katere zadeve se boste še
posebej zavzela ob izvolitvi v parlament EU?
Eden od mojih ciljev je, da
pereče tematike – zdravje, plače, pokojnine, stanovanja, visoke cene -
približam vsem ljudem, jih osvetlim na razumljiv način in s tem odprem pomembna
vprašanja, na katera si volivci zaslužijo jasne odgovore. Z njimi pa tudi konkretne
rešitve. Moje rešitve za dolgotrajne vrzeli v slovenski družbi so široke in
večplastne - vključujejo tako lokalno kot tudi državno in evropsko perspektivo,
s tem pa tudi možne vire financiranja. Prepričana sem, da lahko prek svojih
izkušenj in znanja slovenskemu volivcu ponudim verodostojne in unikatne
odgovore. Predstavljam jih na moji spletni strani (https://mojcaerjavec.si) ter na družbenih
omrežjih. Zlasti poudarjam:
-
bolj pregledno javno naročanje in hitrejše, čezmejno
koriščenje storitev v zdravstvu,
-
več pomoči družinam in zaposlenim iz evropskih
sredstev,
-
približevanje evropskim pokojninam in gradnjo
stanovanj za mlade,
-
manj birokracije za podjetja in vlaganje v
strateške sektorje evropskega gospodarstva.
6. Zakaj ste se odločila kandidirati?
Morda se sliši klišejsko, a
resnično verjamem, da lahko s pravimi političnimi potezami spremenimo svet v
kakovostnejši in življenju bolj prijazen prostor, v katerem ne pozabljamo na
šibkejše, spoštujemo okolje in se povezujemo v želji po doseganju skupnih
ciljev. Verjamem, da lahko slovenski politiki v tem igramo pomembno vlogo v
evropskem političnem prostoru, slednji pa se odraža tudi na svetovnem
političnem parketu. Čas je, da se v Sloveniji znebimo občutka majhnosti in samozavestno
stojimo za svojimi inovativnimi rešitvami.
Kratka predstavitev Mojce
Erjavec:
Dejavna aktivistka v političnem prostoru Mojca Erjavec je po dokončanem
diplomskem študiju angleščine in nemščine na ljubljanski Filozofski fakulteti
rodno Koroško za 15 let zamenjala za Bruselj, kjer se je izurila v evropski
politiki. Pred petimi leti pa se je odločila, da je čas, da se vrne domov
ter svoje izkušnje in znanje uporabi za razvoj domače države. »Na različnih
delovnih mestih sem izkusila zakonitosti evropske politike in se kalila v
razširjanju evropskih vsebin v več jezikih. V srce evropskega političnega
dogajanja sem se zagnano podala po diplomi, prepričana, da je vse mogoče. Že
takrat me je gnala želja po znanju, odkrivanju in dokazovanju,« razloži Erjavčeva.
V Bruslju je med drugim podpirala vodjo kabineta predsednika Evropske komisije,
pripravljala obiske institucij za obiskovalce iz vsega sveta, skrbela za
slovenske različice odločitev najvišjih predstavnikov evropskih držav ter
opravljala izbore novih uradnikov EU. Bogat nabor izkušenj iz evropskega
političnega prostora in nenehna želja po izpopolnjevanju jo nedvomno uvrščata
med poznavalce evropskega političnega okolja, ki se več kot odlično znajde tako
doma kot tudi v tujini.