Razvoj obmejnih regij - 20 let Slovenije v EU

Prevalje, 7. 5. 2024 - Vstop Slovenije v Evropsko unijo leta 2004 je bil prelomnica za našo državo, tako politično kot družbeno. Kljub izzivom, s katerimi se še vedno soočamo, smo pridobili veliko koristi. Obmejne regije imajo v tem pogledu posebne izzive, o katerih je tekla beseda.  

Ljudmila Novak, poslanka v Evropskem parlamentu, je napredek Slovenije v EU v zadnjih 20 letih ocenila kot večinoma pozitiven. Izpostavila pa je nekatere izzive, ki Slovenijo še zavirajo pri večjem zagonu, zlasti preveč birokracije, visoko stopnjo korupcije ter okorelost javnih sistemov, denimo zdravstvenega. Za premagovanje izzivov, s katerimi se soočajo obmejne regije Slovenije v okviru evropskega povezovanja, je potrebno uporabiti vse možnosti iz evropskih skladov, kjer lahko Slovenija dobre prakse črpa tudi iz primerov drugih držav.  

 

Mojca Erjavec, občinska svetnica na Ravnah in kandidatka za poslanko v EP, je izpostavila prednosti Slovenije, ki so lepa narava, izobraženo prebivalstvo in odprto gospodarstvo. Opozorila pa je tudi na zamujene priložnosti za našo državo. Cene potrošnih dobrin so se v 20 letih zvišale za 62 odstotkov - več od povprečja EU, ki je znašalo 58 odstotkov. Stopnja tveganja revščine se je nekoliko povečala – leta 2005 je znašala 12,2 odstotka, leta 2023 pa 12,7 odstotka. Izpostavila je priložnosti in pasti obmejnih regij, ki so lahko stičišče idej in kadra, vendar jim prežijo nevarnosti izseljevanja mladih in nestimulativnega gospodarskega in družbenega razvoja. Njihovo reševanje vidi v možnosti, s črpanjem strateško usmerjenih evropskih sredstev spodbuditi razvoj ustvarjalnih in inovativnih zaposlitev, ki bodo omogočale mladim, da tu ostanejo in si ustvarijo družino, hkrati pa zviševale BDP.  

 

Dr. Karla Oder  - muzejska svetnica in dolgoletna direktorica muzeja Ravne je povedala, da je bila Koroška že pred drugo svetovno vojno zaradi industrijske dejavnosti vpeta v evropske gospodarske tokove. Po vstopu naše države v EU je koriščenje evropskih sredstev na Koroško pripeljalo projekte, ki vrednotijo delavsko in industrijsko dediščino. Razvoj družbenih in političnih dogodkov je skozi desetletja spreminjal ustroj regije, ki pa ima velike možnosti pri nadaljnjem povezovanju znanja in strokovnjakov z evropskimi in svetovnimi industrijskimi trendi.  

 

Sandi Curk,  poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko in prejemnik nagrade Državljan Evrope 2023 je izjemno pohvalil aktivnost in prizadevnost Korošcev po lanskih poplavah. Dejavno je sodeloval pri organizaciji pomoči, ki je prišla tudi s strani Evropske unije. Pri nas je področje civilne zaščite v Sloveniji eno najbolje organiziranih v Evropi. Izpostavil je še, da bo potrebno ustrezno urediti prostovoljstvo v gasilstvu, ki je steber našega hitrega in požrtvovalnega odzivanja na naravne in druge nesreče. V prihodnje se bomo morali na vremenske in druge ujme še bolje pripraviti, pri čemer ima ključno vlogo vsak posameznik, ki pa ga lahko državne in evropske strukture podprejo in opolnomočijo.