71. Ljubljana Festival se počasi zaključuje

Ljubljana, 29. 8. 2023 - 71. Ljubljana Festival se počasi zaključuje. Nocoj se bosta v Slovenski filharmoniji z najlepšimi arijami in dueti predstavila operna pevca Jonathan Tetelman in Ludovic Tézier. Spremljal ju bo Orkester Slovenske filharmonije pod taktirko italijanskega dirigenta Marca Boemija. Dva dni kasneje, 30. avgusta, bo v Križevniški cerkvi nastopil dalmatinski »trubadur« Ibrica Jusić, v september pa bomo vstopili tudi z otvoritvijo razstave Hommage à Vojko Štuhec: Pet let kasneje v Križevniški cerkvi, ki jo je kurirala dr. Nelida Nemec.

Jonathan Tetelman, tenor Ludovic Tézier, bariton

Ludovic Tézier je eden vodilnih baritonistov našega časa, ki nastopa kot gost na svetovnih opernih odrih in redno sodeluje z mednarodno priznanimi dirigenti. Ima obsežen repertoar, sloves pa si je pridobil z interpretacijo velikih Verdijevih vlog, kot so Macbeth, Rigoletto, Simon Boccanegra, Renato, Don Carlo itd. Pridružil se mu bo Jonathan Tetelman, ki se po dveh letih vrača na Ljubljana Festival. Velja za eno najvznemirljivejših prihajajočih zvezd in je cenjen zaradi veličastnega, sijočega in temno obarvanega glasu. Slovi po odličnih uprizoritvah Verdijevih in Puccinijevih vlog, nastopa pa tudi na svetovnih koncertnih odrih. Marco Boemi je dirigent in pianist, ki je sodeloval s tremi generacijami najodličnejših pevcev in nastopal na prestižnih gledaliških ter koncertnih odrih. Velja za strokovnjaka za samospeve, ki se jim posveča z veliko strastjo, in vodi mojstrske tečaje po vsem svetu za mlade glasbenike. V Poletnem gledališču Križank bodo skupaj z Orkestrom Slovenske filharmonije združili moči in predstavili najboljše odlomke iz italijanskega in francoskega opernega repertoarja, ki vključuje tragična dela Bizeta, Masseneta, Saint-Saënsa, Ponchiellija, Mascagnija, Giordana in Verdija. Tako bo program pisan in bo obsegal vse velike umetniške tokove poznega 19. in zgodnjega 20. stoletja, vključno z realizmom oz. verizmom ter pozno romantiko.

(29. 8., 20.30, Slovenska filharmonija)

 

Od Shakespeara do Sevdaha

Kitarist in kantavtor Ibrica Jusić že več kot 40 let prepeva na legendarnih dubrovniških skalinah, gostuje po vsem svetu v najbolj znanih koncertnih dvoranah (pariška Olympia in newyorški Carnegie Hall) in na mednarodnih festivalih (Jazz festival v Montreuxu in Festival Etno v Oslu). Jusić na Hrvaškem velja za poosebitev šansona, saj je že vse od prvega albuma, ki je izšel leta 1968, zvest francoskemu šansonu, od katerega pa se z značilnim pridihom Mediterana odmika, kar daje njegovim skladbam prepoznaven avtorski pečat. V svoji karieri je nanizal že celo vrsto uspešnic in ustvaril glasbeno dediščino, s kakršno se lahko pohvalijo le redki. Med njegove najbolj prepoznavne pesmi sodijo Osobenjak, Još uvijek ne znam neke važne stvari, Mačka in Ljubi san vašu ‘ćer. Že od otroštva je zelo navezan na naravo in živali, še posebej na svojega psa. Komentira, da se živali »še uspešno upirajo odtujenosti in tempu modernega življenja« in da je zanj »pes najiskrenejši in neposredni dotik z naravo«.

(30. 8., 20.30, Križevniška cerkev)

 

Hommage à Vojko Štuhec: pet let kasneje

Vojko Štuhec je deloval in živel v Mariboru, kjer je tako z razstavami kot javnimi deli in tudi pedagoškim delom v širšem štajerskem prostoru pustil neizbrisen pečat. Malo manj prisoten je bil v drugih okoljih in temu je namenjena ta razstava, ki v izboru prikazuje prerez razvoja njegovih ustvarjalnih načel, ter je odlična priložnost, da vstopimo v njegov kiparski svet, ki nas zgovorno nagovarja z njegovimi najbolj prepričljivimi kiparskimi deli.

Štuhčev opus je bogat, saj je v štirih desetletjih ustvaril več kot petsto kiparskih del, tudi javno plastiko, prav tako je zgovoren pregled samostojnih in skupinskih razstav. Letos prvič posthumno predstavljamo njegov opus v izboru del, ki zaznamujejo njegovo ustvarjalno obdobje od leta 1973 do leta 2007. Tudi Vojko Štuhec je, tako kot večina likovnih ustvarjalcev njegove generacije, ustvarjal v ciklih, ki pa so se včasih razrasli v dvodelne ali celo tridelne, odvisno od materiala, v katerem je v tistem obdobju ustvarjal: prvi cikel je nastajal že na akademiji v začetku sedemdesetih let in se nekaj let razvijal v smeri poenostavitev in sintetiziranja figurativnih ženskih oblik v različnih materialih, največ v kamnu in lesu, kjer izstopa igra volumnov in gladke površine, ki asociirajo na ženske obline in dojemanje figure, kot jo poznamo že iz prazgodovine (Organska oblika, 1974, les; Organska oblika v belem, 1976, patiniran siporeks). Na prehodu iz sedemdesetih let v osemdeseta se poraja cikel z naslovom Fitoliti, ki se je razvil v dveh smereh, v formiranje jeder in reliefov. Ta cikel je realiziral tudi v dveh javnih delih, v fontani pri treh ribnikih, ki so ji nadeli ime Gobice, v mariborskem Mestnem parku (1980) in v monumentalnem reliefu v podvozu na Meljski cesti v Mariboru (1984).

(1. 9.–21. 9, 10.00–16.00, Križevniška cerkev; otvoritev 1.9., 12.00)