Povodni mož je prvotno balada, ki jo je napisal France
Prešeren in je bila prvič objavljena v zbirki Kranjska čbelica leta 1830. Navdih
za pesem je Prešeren našel v Valvasorjevem delu Slava Vojvodine Kranjske, kjer
se pojavi motiv povodnega moža in ljubljanske lepotice, ki konča na dnu
Ljubljanice. Čeprav je prvotni motiv prispodoba za strah, ki prevzema človeško
obliko in živi v rečnih globinah, že Prešernova balada odstopa od
Valvasorjevega izvirnika. Ta prvotno kaznovanje Urške povezuje z ultimativnim
grehom, medtem ko Prešeren prikazuje tudi njeno dražljivost in očarljivost, pri
čemer je kaznovana predvsem za svojo nečimrnost.
V tekstovni predlogi muzikala, ki jo je ustvaril Ambrož
Kvartič, je Povodni mož predstavljen kot simbol prevar virtualnega sveta, ki v dandanes
predstavlja edino resničnost bivanja. Muzikal ima značaj sodobne pravljice v
formatu pop-rock muzikala. Zbor in plesalci spremljajo mlado, lepo in
priljubljeno Urško (igralko Saro Briški Cirman - Raiven), ki je vplivnica v
nastajanju. Urška ni zadovoljna s svojim trenutnim življenjem in se udeleži
zasebnega dogodka, ki ga organizira karizmatičen in uspešen poslovni guru.
Povodni mož (igra ga Jure Kopušar) ji prodaja veličastne sanje, vendar Urška
kmalu spozna, da v njegovem svetu ni vse tako, kot se zdi na prvi pogled.
Muzikal je nastal v sodelovanju
glasbenice Neže Buh - Neishe, avtorja besedila Ambroža Kvartiča,
režiserke Sare Lucu, dramaturga Miša Mičiča, producentke Vesne
Starina, kostumografinje Dominike Monte in oblikovalca luči Davida
Andreja Franckyja. V vlogi koreografov sta sodelovala Željko Božič
in Maša Kagao Knez, scenograf pa je Darjan Mihajlovič Cerar. Skupaj
s strastno ekipo se je muzikal razvijal skoraj pol leta in je že v svoji
premierni izvedbi navdušil občinstvo. Po turneji v Celju, Kopru in Novem mestu se
vrača v Križanke, kjer se je vse začelo.
Neisha o odzivih občinstva: »Moram priznati, da so bili odzivi gledalcev in tudi strokovne javnosti izjemni in da sem bila pri tem počaščena. Upam, da me tudi v prihodnosti čaka še kakšno takšno večje delo. Zame je to velik izziv, ker moraš svoje znanje in talente strniti in na tem delati dlje časa. Takšen muzikal se postavlja dolge mesece; temu moraš biti posvečen in delovati profesionalno. Ne predstavljam si delati tako velikega projekta, če mi ne bi bil resnično všeč. Dala sem vse od sebe in se pod projekt ponosno podpisujem. Kar me je vse skupaj naučilo, je fleksibilnost v ustvarjanju in nenehno prilagajanje. Ko delaš skupaj s koreografi, režiserji in drugimi, se naučiš videti in slišati tudi skozi druge oči in ušesa. Nisem toliko navezana na svojo substanco, kot hočem biti vezana na skupno srečo ob vrhunskem rezultatu.«