Ljubljana, 9. 8. 2023 - Predsednik vlade dr. Robert Golob je na delovnem obisku v Sloveniji gostil predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, ki je Slovenijo obiskala v znak podpore in solidarnosti z vsemi prizadetimi v poplavah ter predstavila možnosti podpore EU za pomoč in obnovo.
Delovni obisk delegacij vlade in Evropske komisije se je
začel s pogovori na Brdu pri Kranju, na katerih je predsednik vlade preverjal
možne finančne in druge načine podpore EU za obnovo in preprečevanje poplav.
Zahvalil se je za pomoč in koordinacijo Evropske komisije glede Mehanizma EU za
civilno zaščito ter poudaril, da Slovenija potrebuje dodatno pomoč. Vlada bo
zaprosila za sredstva iz solidarnostnega sklada EU, prav tako za fleksibilnost
in konstruktivnost pri spremembah že obstoječih oz. načrtovanih sredstev v
okviru kohezije, Mehanizma za okrevanje in odpornost oziroma NextGenerationEU
ter kmetijstva. Dr. Golob je izrazil pričakovanje za fleksibilnost pri
ocenjevanju državnih pomoči, če bo potreben odziv Komisije in jasno dejal, da
gre za višjo silo.
Predsednica Komisije si je po pogovorih na Brdu pri Kranju s
predsednikom vlade in v spremstvu evropskega komisarja za krizno upravljanje
Janeza Lenarčiča ogledala razmere na nekaterih kritičnih območjih. Na delovnem
obisku so sodelovali tudi minister za obrambo Marjan Šarec, generalni direktor
Urada RS za zaščito in reševanje Leon Behin in poveljnik Civilne zaščite RS
Srečko Šestan. S helikopterjem so preleteli Komendo, Mengeš, Kamnik, Luče,
Ljubno ob Savinji in Mozirje. V Črni na Koroškem so si posledice pustošenja
ujme ogledali na terenu.
"Predsednica Evropske komisije se je odzvala hitro in
prišla v Slovenijo ne le zato, da izrazi podporo institucij, ampak tudi svojo
osebno podporo, naklonjenost in sočutje slovenskemu narodu, ki gre skozi težko
preizkušnjo," je povedal predsednik vlade. Dodal je, da so se v Črni na
Koroškem srečali z ljudmi in jim, poleg predstavnikom lokalne skupnosti,
zagotovili, da ne bodo ostali sami: "In to ne velja le za Črno, velja za
celo Slovenijo, ki je bila prizadeta." Kot je povedal, se zaveda
proračunskih omejitev v državi in Bruslju, toda sredstev za odpravo posledic
ujme bo po njegovi oceni dovolj. "Moramo pa pri porabi biti učinkoviti in
racionalni. Predvsem pa mora denar priti do tistih, ki so najbolj prizadeti, do
ljudi," je zatrdil.
Poleg sporočila vlade, da na nikogar ne bomo pozabili in bo
pomoč prizadetim prišla hitro in učinkovito, je predsednik vlade izpostavil še
pomembnost članstva v EU: "Evropska unija je najboljše, kar se je
Sloveniji in Evropi lahko zgodilo v zadnjih sto letih. Ko smo potrebovali pomoč,
smo jo dobili takoj. Isti dan, ko smo sprožili mehanizem hitre pomoči, je
Slovenija že začela dobivati pomoč, točno tisto, po kateri smo
spraševali." Po njegovih besedah je to prava solidarnost, ki dela EU
veliko in razlog, zakaj zanjo ni alternative.
Predsednica Komisije je pohvalila izjemen odziv na terenu in
vlade. Evropska komisija bo Sloveniji nudila največjo možno podporo. Poleg
Mehanizma civilne zaščite EU bo Komisija iz solidarnostnega sklada EU Sloveniji
v letih 2023 in 2024 namenila 400 milijonov evrov, od tega 100 milijonov že
letos. Evropska komisija bo tudi maksimalno fleksibilna pri spreminjanju
programov in projektov, za katere bo zaprosila Slovenija, zlasti pri koheziji.
Na voljo so tudi sredstva iz NextGenerationEU oziroma Mehanizma EU za okrevanje
in odpornost.
V drugem delu obiska je predsednik vlade predsednico Evropske komisije pospremil še v državni zbor, kjer je na izrednem plenarnem zasedanju nagovorila poslanke in poslance. Na dnevnem redu so bile rešitve za upravljanje tovrstnih kriz in odpravo njihovih posledic v prihodnosti.
FOTO
Video: Žan Kolman, KPV
