Tokrat bo Zimski festival potekal v znamenju Beethovna

Ljubljana, 16.1.2020 - V organizaciji Festivala Ljubljana bo med 2. in 6. februarjem potekal 4. Zimski festival, ki bo ob letošnji 250-letnici rojstva v celoti posvečen nemškemu skladatelju Ludwigu van Beethovnu. Na treh koncertih bodo ob spremljavi Orkestra Slovenske filharmonije (SF), rezidenčnega orkestra Festivala Ljubljana, nastopili mednarodno uveljavljeni pianisti. Letos bo Zimski festival potekal v Slovenski filharmoniji in na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. 

Marjetica Mahne, direktorica Slovenske filharmonije in  Darko Brlek, direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana. 

Kot je na tiskovni konferenci povedal direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek, bo na festivalu mogoče slišati vseh pet Beethovnovih klavirskih koncertov, tretjo različico uverture, ki jo je skladatelj napisal za svojo edino opero Leonora, kasneje preimenovano v Fidelio, ter Beethovnovo prvo in peto Simfonijo.

Na prvem koncertu, ki bo 2. februarja v Slovenski filharmoniji, se bo v prvem delu s Koncertom za klavir in orkester št. 1 v C-duru, op. 15 predstavila britanska pianistka Imogen Cooper, ki se lahko pohvali z obširnim glasbenim opusom in številnimi mednarodnimi nagradami. V drugem delu bo Aleksej Volodin, redni gost znanih svetovnih orkestrov, kot so Newyorški filharmoniki, orkester Gewandhaus iz Leipziga, orkester Tonhalle iz Züricha in Kraljevi filharmonični orkester iz Londona, izvedel Beethovnov Klavirski koncert št. 3 v c-molu, op 37. Dirigentska taktirka bo v rokah enega najvidnejših srbskih dirigentov mlajše generacije Bojana Suđiča. 

Na drugem koncertu 4. februarja na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana bo Orkester SF nastopil pod taktirko madžarskega dirigenta Andrasa Kellerja. V solističnih vlogah bosta nastopila v Španiji živeči kubanski pianist Leonel Morales in slovenska pianistka Tatjana Ognjanovič. Morales, kot so zapisali pri Festivalu Ljubljana, slovi po virtuoznosti, briljantni tehniki, prefinjeni izraznosti ter raznovrstnem repertoarju. Sodeloval je s številnimi najboljšimi evropskimi orkestri in dirigenti, med drugim z nekdanjim šefom dirigentom SF Georgeom Pehlivanianom. Tatjana Ognjanovič je klavir študirala pri Dubravki Tomšič-Srebotnjak na Akademiji za glasbo. Nastopila je na številnih mednarodnih festivalih in koncertirala v 15 evropskih državah ter Maleziji in Singapurju. Poustvarila bosta Koncert za klavir in orkester št. 2 v B-duru, op. 19 ter Koncert za klavir in orkester št. 4 v G-duru, op. 58, na koncertu pa bo zazvenela tudi Beethovnova Simfonija št. 1 v C-duru, op 21.

Na sklepnem večeru 6. februarja na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pa bo po Brlekovih besedah mogoče slišati sloviti Koncert za klavir in orkester št. 5 v Es-duru, op 73 in Simfonijo št. 5 v c-molu. Klavirski koncert je nastal v burnih časih Napoleonovih vojaških pohodov in si zaradi svoje ognjevitosti in bojevitosti prislužil vzdevek Imperator. Izvedel ga bo goriški pianist Aleksander Gadžijev, ki po Brlekovih besedah velja za enega najboljših domačih pianistov mlajše generacije. Kljub mladosti je redni gostujoči koncertant na Japonskem in festivalih po svetu. V sklopu Zimskega festivala bo ob spremljavi Orkestra SF zaigral pod taktirko angleškega dirigenta Jana Lathama-Koeninga, ki je od leta 2011 umetniški direktor moskovskega gledališča Kolobov Nova. Je tudi umetniški vodja Filharmoničnega orkestra UNAM iz Mehike in Flandrijskega simfoničnega orkestra. Zimski festival tokrat v znamenju Beethovna. STA

Premiera Device Orleanske v ljubljanski Operi bo nekaj posebnega

V ljubljanski Operni hiši bodo v soboto 18. januarja premierno uprizorili opero v štirih dejanjih Devica Orleanska (1878–1881), ki jo je napisal Peter Iljič Čajkovski in posnema slog vélike francoske opere in z mešanico veličastnega razkošja in melodramatičnih pasaž prinaša zgodbo o francoski herojinji iz 15. stoletja, ki je v času stoletne vojne vodila francoske čete v zmago nad Angleži ter osvobodila prebivalce Orléansa.

Premiero je doživela leta 1882 v Pragi in je prva skladateljeva opera, ki je bila izvedena zunaj meja njegove domovine. Frank Van Laecke je režiser, ki je za sceno izbral notranjost požgane Roterdamske cerkve, Simon Krečič, glasbeni vodja in dirigent, v vlogi Ivane Orleanske bosta Nuška Drašček Rojko in Jelena Končar k. g..

Samosvoja operna stvaritev Devica Orleanska, napisana v slogu vélike francoske opere, je skladateljevo peto operno delo in hkrati prvo, ki je bilo izvedeno zunaj meja njegove domovine - v Pragi leta 1882. V njej se psevdozgodovinsko ozadje zgodbe o usodi francoske heroine iz 15. stoletja prepleta z mešanico veličastnega razkošja in melodramatičnih pasaž. Avtor Peter Iljič Čajkovski je v pismu svojemu bratu Modestu zapisal: "Četudi ta opera ne bo sprejeta kot umetnina, zame bo." 

Partitura za tipični romantični orkester, kombinacija francoskega in nemškega sloga ter sodobne ruske koncertne glasbe, je zrcalila tudi skladateljevo vizijo, da mora biti glasba opernega dela všeč širokemu krogu ljudi. Libreto se naslanja na snov iz istoimenskega Schillerjevega dramskega besedila iz leta 1801 pa tudi na številne druge vire iz sveta umetnosti in na biografska dela.

Ivana Orleanska, ki je v stoletni vojni vodila francoske čete v zmago nad Angleži in osvobodila prebivalce Orléansa, je posledično pripomogla, da je Karel VII. postal francoski kralj. Čajkovski je pripoved o izjemni ženski zastavil tako, da je njeno herojsko osebnost nadgradil s kompleksnimi psihološkimi nasprotji. Kljub tragičnemu koncu, ki je bil za junakinjo zaradi svetovnonazorskih in številnih drugih okoliščin neizogibno dejstvo, pa so moč njenega duha, pogum in prepričanja še danes lahko velik navdih za vse človeštvo.