RUSALKA - Odmevna produkcija opernega festivala iz Glyndebourna

»S to veličastno novo produkcijo se je Dvořakova Rusalka približala zapoznelemu mednarodnemu priznanju ene od velikih mojstrovin romaničnega repertoarja. Predstava je nenavadno ganljiva, zatopljeno nadzemeljska in omamno lepa«, je zapisal Rupert Christiansen v The Telegraph.

Še 1., 3. in 4. februarja ob 19. uri, ter 2. februarja ob 15. uri si v Galusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani lahko ogledamo Dvořakovo Rusalko, v izvedbi Opere Slovenskega narodnega gledališča in baleta Ljubljana, pod taktirko češkega dirigenta Tomáša Hanusa, ki je pred kratkim z velikim uspehom dirigiral Rusalko v režiji Martina Kušeja v Bavarski narodni operi v Münchnu. Režija pa je delo Melly Still, priznane režiserke in koreografinje iz Velike Britanije.



V alternaciji (izmenjavi) s češko-bolgarsko sopranistko Christino Vasilevo v naslovni vlogi nastopa ruska sopranistka Tatjana Monogarova, ki je zaslovela kot Tatjana v operi P. I. Čajkovskega Evgenij Onjegin v režiji Dmitrija Černjakova v moskovskem Boljšoj teatru (pela jo je tudi v Palais Garnier v Parizu in v Teatro Real v Madridu). Tatjana Monogarova je nedavno v Houstonu interpretirala Lizo v Pikovi dami in Rusalko v Semperjevi operi v Dresdnu.

Solistična zasedba. Rusalka: Tatjana Monogarova / Christina Vasileva, Princ: Branko Robinšak / Ludovit Ludha, Kneginja: Vlatka Oršanić / Milena Souček Morača, Ježibaba: Mirjam Kalin / Monika Bohinec, Povodni mož: Saša Čano / Gustáv Beláček, Kuharček: Elena Dobravec, Gozdar / Lovec: Jože Vidic / Robert Vrčon, Prva
gozdna vila: Katja Konvalinka / Dunja Spruk, Druga gozdna vila: Francka Šenk / Norina Radovan, Tretja gozdna vila: Barbara Sorč.
.

Izjava predsednika republike o Zakonu o prostovoljstvu

Predsednik republike dr. Danilo Türk poudarja, da Zakon o prostovoljstvu, ki ga v tem tednu obravnava državni zbor, ureja nadvse pomembna vprašanja za razvoj in utrjevanje prostovoljnega dela. Po predsednikovem mnenju so pomembne predvsem tiste določbe, ki naj bi uredile materialne pogoje za prostovoljno delo, položaj prostovoljstva in povezanost nevladnega sektorja in različnih civilnodružbenih organizacij z javnimi ustanovami in njihovimi dejavnostmi.



Predsednik izpostavlja, da ima prostovoljstvo v Sloveniji dolgo tradicijo in še posebej pride do izraza ob nesrečah, pa tudi v zaostrenih gospodarskih razmerah. Marsikje se je v takih razmerah mogoče opreti na dobre sosedske odnose za premagovanje različnih osebnih stisk in nudenje medsebojne pomoči. Prostovoljstvo je pomembna sestavina sosedske pomoči ter ena izmed najbolj razvitih oblik povezovanja in solidarnosti. Predsednik opozarja, da bi morali to dejstvo upoštevati tudi pri pripravi drugih zakonov.

Kako bo zaživel zakon, je veliko odvisno tudi od razprave v državnem zboru in naklonjenosti poslancev do prostovoljstva, pa tudi od vlade, ki naj bi po sprejetju zakona oblikovala vladno strategijo na področju prostovoljstva, še dodaja predsednik dr. Danilo Türk.
.