Prvi maj bomo letos zaradi epidemije praznovali drugače

Ljubljana, 30.4.2020 - Epidemija novega koronavirusa je letos, žal, preprečila tudi številna prvomajska praznovanja. Zato organizatorji budnice z radijskih valov: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, RTV Slovenija in Zveza slovenskih godb vabijo vse glasbenike, da v petek, 1. maja 2020, vzamejo v roke svoje inštrumente, odprejo okna, stopijo na balkon ali dvorišče, naravnajo radijske sprejemnike na močnejšo jakost in se pridružijo glasbi, ki se bo razlegala z radia.

Ob 5.00 bo na Prvem programu Radia Slovenija godbenike in poslušalce nagovoril Boris Selko, predsednik Zveze slovenskih godb.

Ob 6.00 bo na frekvencah Vala 202 zadonela izbrana glasba, ki jo bodo na posnetkih, nastalih v karanteni, izvajali Godba Medvode, Papirniški pihalni orkester Vevče in Godba Cerknica po priloženih notnih zapisih: Drago Lorbek: Slovenci, Mojmir Sepe, prir. Mitja Dragolič: Zemlja pleše in Vinko Štrucl: Zlatorog. 

VIDEO Drago Lorbek: Slovenci (v karanteni). Papirniški pihalni orkester Vevče


Ob 6.40 bo budnica zadonela na programu TV Slovenija 1. Zavrteli bodo dve skladb, posneti na delavnicah Musica creativa 2015 v organizaciji JSKD: Tomaž Habe: Popotnik in Vinko Štrucl: Zlatorog.

Godbenikom po posvečena tudi televizijska oddaja Slovenski pozdrav na TV Slovenija 1. V petek ob 20. uri bodo gledalke in gledalci lahko prisluhnili posnetkom iz karantene, ki so jih naredili Policijski orkester, Laška pihalna godba, Godba Medvode, Pihalni orkester Železarjev Ravne, Mestni pihalni orkester Kranj, Godba Cerknica in Papirniški pihalni orkester Vevče.

VIDEO Mojmir Sepe/arr. Mitja Dragolič: Zemlja pleše. Godba Cerknica.


Organizatorji vabijo vse ljubitelje glasbe, ki bodo pri radijski budnici aktivno sodelovali, da se med igranjem posnamejo in posnetke delijo na družbenih omrežjih oziroma jih pošljejo na naslov instrumentalna.jskd@gmail.com, za morebitno posredovanje medijem.

Praznik dela, mednarodni praznik delavstva, ki ga 1. maja vsako leto praznuje večina držav po svetu. Ta dan obeležuje krvave demonstracije, ki so se dogajale v dneh okoli prvega maja, leta 1886 v Chicagu. Delavci so takrat postavili zahtevo po 8-urnem delovniku in političnih pravicah, vendar jih je pri tem ovirala policija. Demonstracije v spomin na te dogodke so prerasle v proslave, ki so postale oblika delavskega boja.

Praznik predstavlja največje praznovanje socialnih in gospodarskih dosežkov mednarodnega delavskega gibanja in opozarja predvsem na kratenje teh težko pridobljenih pravic. Praznik delavcev je postal eden najpomembnejših praznikov po drugi svetovni vojni, kot državni praznik in dela prost dan je bil uzakonjen leta 1948, mnogo večjo težo kot danes pa je v Sloveniji imel v socialističnih časih. Takrat se je dan začel navsezgodaj zjutraj z budnicami delavske godbe, ki so jo imela vsa industrijska središča ali večji obrati, čez dan so se vrstili številni sprevodi in kulturne prireditve, ki so se navadno zaključile zvečer s kresom in veselico. Ljudje so imeli pripete rdeče nageljne, oblečeni pa so bili v najboljša oblačila. Pomembno mesto pri praznovanju so imele rdeče zastave in mlaji. Velik del takratnega praznovanja smo prevzeli po Sovjetski zvezi, simbolika tega dne pa je bila v vseh vidikih povezana s solidarnostjo delavcev in bojem za pravice.

Pod posebnimi pogoji so zopet mogoči obiski v domovih za starejše #video

Ljubljana, 30. 4. 2020 - Od četrtka 30. aprila naprej bodo lahko domovi za starejše občane svojcem oskrbovancev znova lahko, pod posebnimi pogoji, omogočili obisk, je na novinarski konferenci povedal minister za delo Janez Cigler Kralj. Kot je dejal, so se za to odločili glede na sproščanje drugih ukrepov in glede na stisko stanovalcev domov za starejše. 

Domovi lahko pričnejo s sproščanjem obiskov že s 30. aprilom, če zmorejo ob tem zagotoviti upoštevanje vseh varnostnih pogojev in navodil, je opozoril minister.

VIDEO  Janez Cigler Kralj, minister, tiskovka coronavirus z vprašanji novinarjev


Poudaril pa je, da se morajo za obisk svojci vnaprej najaviti. Obiski pa so zaenkrat omejeni na posameznika. Obiskovalci bodo morali ob vstopu v dom podati izjavo, da so bili v zadnjih 14 dneh zdravi oziroma niso bili v stiku z okuženo osebo.

Če bo mogoče, naj obiski potekajo zunaj in brez telesnih stikov, le izjemoma v sobah, je dejal minister Janez Cigler Kralj.

Karitas 1. maja obeležuje 30. obletnico organiziranega delovanja v Sloveniji

Ljubljana, 30.4.2020 - Slovenska Karitas prvega maja obeležuje 30. obletnico začetka organiziranega delovanja v Sloveniji. Ustanovila jo je Slovenska škofovska konferenca, na pobudo tedanjega nadškofa Alojzija Šuštarja. V naslednjih mesecih so bile ustanovljene še tri škofijske Karitas, in sicer v Ljubljani, Mariboru in Kopru ter številne župnijske Karitas. Po drugi svetovni vojni je bila organizirana karitativna dejavnost v cerkvi s strani države prepovedana, kljub temu dobrodelnost v župnijah ni nikoli zamrla. V začetku devetdesetih let, ob demokratizaciji Slovenije in ob prihodu številnih beguncev zaradi vojne v republikah nekdanje Jugoslavije, so nastale prve organizirane župnijske Karitas, ki so se zaradi pomoči beguncem množično razširile po župnijah.

V slovenskem prostoru je danes Karitas prepoznavna predvsem po razvejanem prostovoljstvu z več kot 11.500 prostovoljci in po najbolj razširjeni humanitarni lokalni mreži, ki s 464 župnijskimi karitas doseže skoraj vsak kraj v Sloveniji. Šest škofijskih karitas (v letu 2007 so bile ustanovljene še v Celju, Novem mestu in Murski Soboti) na regionalnem nivoju skrbi za vsestransko podporo prostovoljstvu in reševanju zahtevnejših stisk.

V zadnjih 15 letih je preko prostovoljcev do ljudi v stiski prišlo več kot 41 mio kg hrane. Samo lani je pomoč v hrani na Karitas prejelo več kot 98.000 oseb, v različne programe pomoči, tudi nematerialne (obiski in družabnost za starejše, delavnice, tabori in učna pomoč za otroke…), je bilo lani vključenih 159.000 oseb. Karitas je ena izmed redkih humanitarnih organizacij, ki več kot polovico svojih sredstev za materialno pomoč zbere z darovi posameznikov. Ob tem se Karitas zahvaljuje za zaupanje in zvestobo številnih darovalcem, ki so v lanskem letu darovali 3,7 mio EUR v različnih dobrodelnih akcijah po vsej Sloveniji. Skoraj 1 mio EUR pa so darovala podjetja v obliki poklonjene hrane in materiala. 

Karitas je takoj po svojem nastanku gradila tudi na strokovnih programih pomoči odvisnikom v terapevtskih skupnostih in ženskam v stiski v materinskih domovih. Lani je bilo v tovrstno celovito in celodnevno strokovno oskrbo v Zavodu Pelikan in Samarijan ter v Škofijskih Karitas Murska Sobota in Maribor vključenih preko 350 uporabnikov. Nepogrešljivi pa so tudi različni programi za pomoč brezdomcem, migrantom in žrtvam trgovine z ljudmi.

Pomoč Karitas se je po nekaj letih delovanja začela usmerjati tudi v tujino. Najprej je s pomočjo sledila vračanju beguncev na Balkan in pomagala ob naravnih nesrečah po svetu. V zadnjih štirinajstih letih je Slovenska karitas v Afriki podprla tudi razvojno-humanitarne projekte na področju zdravstva, šolstva, oskrbe z vodo in hrano ter omogočanja dela, ki dnevno lajšajo življenje več kot 250.000 ljudem. Med njimi je več kot polovica otrok. 

Še bolj kot po številkah pa želi Karitas ostati in biti prepoznavna po prijaznem in odprtem odnosu do ljudi, srčnosti ter spoštovanju človekovega dostojanstva. Ob 30 letnici si zadaja nov poudarek z geslom »Karitas, glas revnih v družbi!«, saj se iz izkušnje zaveda, da mora poleg pomoči biti tudi zagovornik revnih, ki velikokrat v družbi nimajo glasu.

Karitas bo v letošnje jubilejno leto vstopila delovno. Zaradi kriznih razmer ob epidemiji bomo zunanja praznovanja prestavili na kasnejši čas in prednostno ostali na razpolago ljudem v stiski. V nagovoru sodelavcem Karitas je predsednik Slovenske Karitas, nadškof Alojzij Cvikl dejal: 

"Vsak čas ima svoje preizkušnje. Pred tridesetimi leti, ob ustanovitvi Karitas, so bile še isto leto, na začetku meseca novembra 1990, hude poplave po celotni Savinski dolini in še kje drugje. Takrat je bil to prvi in velik izziv za novoustanovljeno Karitas v Sloveniji. Že ob tistem prvem izzivu so člani Karitas pokazali vso svojo iznajdljivost in zrelost, pa čeprav je bil to šele začetek delovanja za Slovensko karitas in prvi koraku na poti njihovega delovanja. 

Danes je takšna preizkušnja korona virus. Tudi v tej preizkušnji se je znova pokazalo, da lahko Karitas dokaj hitro in organizirano odgovori na nastale težave ter se pri tem poveže in sodeluje z drugimi dobrodelnimi in človekoljubnimi organizacijami. V teh zadnjih razmerah se znova kaže, kako zelo je ljudem potrebna tudi psihosocialna pomoč, saj vedno bolj narašča število klicev, ne le po pomoči, ampak preprosto po pogovoru in klicu po nekom, ki se mu lahko zaupa."

V prihodnjih mesecih bodo obletnice ustanovitev praznovale tudi škofijske in mnoge župnijske Karitas. Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske Karitas je dejal: "Upamo, da se bodo razmere do takrat že umirile in bomo lahko konec meseca novembra jubilejno leto zaključili s Tednom Karitas in tradicionalnim 30. dobrodelnim koncertom Klic dobrote."

Foto: Karitas