71. Ljubljana Festival se počasi zaključuje

Ljubljana, 29. 8. 2023 - 71. Ljubljana Festival se počasi zaključuje. Nocoj se bosta v Slovenski filharmoniji z najlepšimi arijami in dueti predstavila operna pevca Jonathan Tetelman in Ludovic Tézier. Spremljal ju bo Orkester Slovenske filharmonije pod taktirko italijanskega dirigenta Marca Boemija. Dva dni kasneje, 30. avgusta, bo v Križevniški cerkvi nastopil dalmatinski »trubadur« Ibrica Jusić, v september pa bomo vstopili tudi z otvoritvijo razstave Hommage à Vojko Štuhec: Pet let kasneje v Križevniški cerkvi, ki jo je kurirala dr. Nelida Nemec.

Jonathan Tetelman, tenor Ludovic Tézier, bariton

Ludovic Tézier je eden vodilnih baritonistov našega časa, ki nastopa kot gost na svetovnih opernih odrih in redno sodeluje z mednarodno priznanimi dirigenti. Ima obsežen repertoar, sloves pa si je pridobil z interpretacijo velikih Verdijevih vlog, kot so Macbeth, Rigoletto, Simon Boccanegra, Renato, Don Carlo itd. Pridružil se mu bo Jonathan Tetelman, ki se po dveh letih vrača na Ljubljana Festival. Velja za eno najvznemirljivejših prihajajočih zvezd in je cenjen zaradi veličastnega, sijočega in temno obarvanega glasu. Slovi po odličnih uprizoritvah Verdijevih in Puccinijevih vlog, nastopa pa tudi na svetovnih koncertnih odrih. Marco Boemi je dirigent in pianist, ki je sodeloval s tremi generacijami najodličnejših pevcev in nastopal na prestižnih gledaliških ter koncertnih odrih. Velja za strokovnjaka za samospeve, ki se jim posveča z veliko strastjo, in vodi mojstrske tečaje po vsem svetu za mlade glasbenike. V Poletnem gledališču Križank bodo skupaj z Orkestrom Slovenske filharmonije združili moči in predstavili najboljše odlomke iz italijanskega in francoskega opernega repertoarja, ki vključuje tragična dela Bizeta, Masseneta, Saint-Saënsa, Ponchiellija, Mascagnija, Giordana in Verdija. Tako bo program pisan in bo obsegal vse velike umetniške tokove poznega 19. in zgodnjega 20. stoletja, vključno z realizmom oz. verizmom ter pozno romantiko.

(29. 8., 20.30, Slovenska filharmonija)

 

Od Shakespeara do Sevdaha

Kitarist in kantavtor Ibrica Jusić že več kot 40 let prepeva na legendarnih dubrovniških skalinah, gostuje po vsem svetu v najbolj znanih koncertnih dvoranah (pariška Olympia in newyorški Carnegie Hall) in na mednarodnih festivalih (Jazz festival v Montreuxu in Festival Etno v Oslu). Jusić na Hrvaškem velja za poosebitev šansona, saj je že vse od prvega albuma, ki je izšel leta 1968, zvest francoskemu šansonu, od katerega pa se z značilnim pridihom Mediterana odmika, kar daje njegovim skladbam prepoznaven avtorski pečat. V svoji karieri je nanizal že celo vrsto uspešnic in ustvaril glasbeno dediščino, s kakršno se lahko pohvalijo le redki. Med njegove najbolj prepoznavne pesmi sodijo Osobenjak, Još uvijek ne znam neke važne stvari, Mačka in Ljubi san vašu ‘ćer. Že od otroštva je zelo navezan na naravo in živali, še posebej na svojega psa. Komentira, da se živali »še uspešno upirajo odtujenosti in tempu modernega življenja« in da je zanj »pes najiskrenejši in neposredni dotik z naravo«.

(30. 8., 20.30, Križevniška cerkev)

 

Hommage à Vojko Štuhec: pet let kasneje

Vojko Štuhec je deloval in živel v Mariboru, kjer je tako z razstavami kot javnimi deli in tudi pedagoškim delom v širšem štajerskem prostoru pustil neizbrisen pečat. Malo manj prisoten je bil v drugih okoljih in temu je namenjena ta razstava, ki v izboru prikazuje prerez razvoja njegovih ustvarjalnih načel, ter je odlična priložnost, da vstopimo v njegov kiparski svet, ki nas zgovorno nagovarja z njegovimi najbolj prepričljivimi kiparskimi deli.

Štuhčev opus je bogat, saj je v štirih desetletjih ustvaril več kot petsto kiparskih del, tudi javno plastiko, prav tako je zgovoren pregled samostojnih in skupinskih razstav. Letos prvič posthumno predstavljamo njegov opus v izboru del, ki zaznamujejo njegovo ustvarjalno obdobje od leta 1973 do leta 2007. Tudi Vojko Štuhec je, tako kot večina likovnih ustvarjalcev njegove generacije, ustvarjal v ciklih, ki pa so se včasih razrasli v dvodelne ali celo tridelne, odvisno od materiala, v katerem je v tistem obdobju ustvarjal: prvi cikel je nastajal že na akademiji v začetku sedemdesetih let in se nekaj let razvijal v smeri poenostavitev in sintetiziranja figurativnih ženskih oblik v različnih materialih, največ v kamnu in lesu, kjer izstopa igra volumnov in gladke površine, ki asociirajo na ženske obline in dojemanje figure, kot jo poznamo že iz prazgodovine (Organska oblika, 1974, les; Organska oblika v belem, 1976, patiniran siporeks). Na prehodu iz sedemdesetih let v osemdeseta se poraja cikel z naslovom Fitoliti, ki se je razvil v dveh smereh, v formiranje jeder in reliefov. Ta cikel je realiziral tudi v dveh javnih delih, v fontani pri treh ribnikih, ki so ji nadeli ime Gobice, v mariborskem Mestnem parku (1980) in v monumentalnem reliefu v podvozu na Meljski cesti v Mariboru (1984).

(1. 9.–21. 9, 10.00–16.00, Križevniška cerkev; otvoritev 1.9., 12.00)

Turistični panel na BSF izpostavil pomembno vlogo turističnih delavcev

Bled, 29. 8. 2023 - Turistična panoga se spopada z več izzivi, ključno vlogo pri njihovem naslavljanju pa bodo imeli turistični delavci, je bilo rečeno na turističnem panelu v okviru Blejskega strateškega foruma. Za razvoj panoge bo potrebna tudi hitrejša digitalizacija, so se strinjali panelisti.

"Hoteli so drastično kadrovsko podhranjeni, restavracije so na določene dni zaprte, najboljši turistični vodniki pa so rezervirani veliko vnaprej. Vprašanje, ki se poraja, je, kam so vsi odšli, kaj smo naredili narobe," je v uvodu v turistični panel izpostavila direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) Maja Pak.

Pandemija covida-19 je po njenih besedah razmere sicer poslabšala, a kadrovske težave niso nove. "Razmere pa nikoli niso bile tako urgentne," je podčrtala. Spreminjajoča se demografska slika in staranje delovne sile, omejitve pri zaposlovanju tujih delavcev in neodgovorjene zahteve po višjih plačah in bolj fleksibilnem delavniku, so po besedah Pak del vzrokov za nastalo stanje.

"Bodimo iskreni, turizem je postala panoga, v kateri zaposleni čakajo na boljše priložnosti zunaj panoge," je dejala.

V kaosu pandemije in podnebnih sprememb je po besedah Pak na trg delovne sile vstopila generacija Z. "Študije kažejo, da bodo do leta 2030 predstavniki generacije Z in milenijci predstavljali dve tretjini delovne sile," je dejala. Turistična panoga bo močno zaznamovana ne samo z digitalnimi veščinami, pač pa tudi z vrednotami teh generacij, je ocenila. Po njenih besedah pa ne smemo pozabiti tudi na tiste, stare nad 50.

Tudi državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež je izpostavil vlogo ljudi v turizmu. Delo v turizmu je po njegovih besedah med "najlepšimi misijami, ki si lahko zamislimo". Spomnil je na nacionalno strategijo, s katero država cilja na zvišanje dodane vrednosti v panogi. "Odločni in samozavestni smo, da bomo to dosegli," je poudaril.

Frangež je dejal, da so tudi turistično panogo ta mesec prizadele uničujoče poplave, a da kljub temu s 3,5 milijona prihodov turistov in 2,9 milijona prenočitev beležimo rekordne številke.

Da Slovenija po poplavah ostaja varna država za turiste, je izpostavila direktorica regionalnega oddelka za Evropo pri Svetovni turistični organizaciji (UNWTO) Alessandra Priante. Turizem potrebuje kontinuiteto, je poudarila. Tudi Priante se je dotaknila vprašanja kadrov in ocenila, da je treba predvsem izboljšati komunikacijo.

Razvoj turizma pa mora po njenih besedah potekati v sodelovanju z lokalno skupnostjo. "Vzemimo denimo Italijo. Turisti pričakujejo romantične zgodbe ob obisku mest, ne najdejo pa ničesar. Saj lokalcev ni. Ti se izseljujejo iz turističnih biserov in svoje nepremičnine oddajajo," je ponazorila. Slovenija je na tem segmentu po njenih besedah uspešna in "tako mora nadaljevati".

Generalna direktorica direktorata za turizem na gospodarskem ministrstvu Dubravka Kalin je izpostavila, da je delo v turizmu težko. "Delati v turizmu pomeni biti gladiator. Gre za težko delo in resnično moraš imeti rad panogo, ne samo da preživiš, ampak da se počutiš dobro glede svojega dela," je poudarila.

Na ministrstvu med drugim z različnimi ukrepi poskušajo odgovoriti na kadrovske težave, ukvarjajo se z vprašanjem, kako motivirati mlade, ne le da se odločijo za delo v turizmu, ampak da v panogi tudi ostanejo.

O pomenu izobraževanja sta spregovorili izvršna direktorica Swiss Education Group Ulrika Björklund in ustanoviteljica in direktorica IEDC - Poslovne šole Bled Danica Purg. Kot je povedala Björklund, je pri izobraževanju pomembno tako teoretično kot tudi praktično znanje. "Predvsem pa moramo deliti uspehe in postati boljši pripovedovalci uspešnih zgodb," je menila in dodala, da morajo mladi vedeti, kaj vse je možno doseči v panogi. "Gre za fantastično panogo," je poudarila.

"V turizmu moraš pomagati ljudem, da postanejo bolj inovativni, kreativni in jih opremiti z digitalnimi znanji," je dodala Purg.

Kuharski mojster in ustanovitelj The Agrarian Kitchen v Avstraliji Rodney Dunn je dodal, da težave, s katerimi se sooča turizem, niso evropske ali avstralske. "Delimo si jih povsod po svetu," je dejal.

O digitalizaciji je spregovorila ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh. Kot je dejala, se na ministrstvu med drugim osredotočajo na zagotavljanje ustrezne infrastrukture, ki bo v pomoč tudi turizmu. "Gre za izziv, saj je zelo drago pripeljati internet na vsako goro, v vsako dolino...," je dejala in omenila tudi pomen izobraževanja in krepitve digitalnih kompetenc.

Digitalizacije se je dotaknila tudi generalna direktorica Evropskega združenja hotelov, restavracij, kavarn in nočnih klubov (HOTREC) Marie Audren, ki se je strinjala, da digitalizacija lahko pomaga pri razvoju turizma, ne bo pa rešila vsega. "Službe ne bodo izginile, se bodo pa spremenile," je dejala.

Povzeto po STAkrog  Foto: BSF