21 april 2019

Hoja po bosonogi Kneippovi poti Term Snovik

Turistična zveza Slovenije, Terme Snovik, Zavod za gozdove Slovenije ter GIZ Pohodništvo in kolesarjenje v soboto, 11. maja 2019 vabijo na hojo po bosonogi Kneippovi poti, s pričetkom ob 10. uri, v prireditvenem šotoru pri Termah Snovik. 



Prireditev se bo pričela v šotoru pri Termah Snovik s pozdravnim nagovorom predstavnika Term Snovik in predstavnika akcije Naj poti v Sloveniji ter nadaljevala z okroglo mizo na temo Tematskih poti v sodelovanju Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, Turistično zvezo Slovenije, Zavodom za gozdove Slovenije in GIZ-om pohodništvo kolesarjenje. 

 Vodena hoja po 3,2 km dolgi bosonogi poti, ki je bila lansko leto na Dnevih slovenskega turizma, razglašena za najboljšo tematsko pot, se bo pričela ob 11.30 uri. Pot poteka po travniku, pesku, skozi gozd in drugih naravnih materialih. Predvidoma ob 11.30 uri se bo pričela vodena hoja po 3,2 km dolgi Kneippovi bosonogi poti, ki naj bi trajala do 14. ure. Sledi zaključek ob kulinaričnem presenečenju, ki naj bi trajal do 15. ure ali malo več…

Obvezna je predhodna prijava na info@turisticna-zveza.si, najkasneje do ponedeljka, 6. 5. 2019. Kotizacija znaša 15 € / osebo in vključuje dobrodošlico, popoldansko kulinarično razvajanje ter vodenje po bosonogi poti. Plačilo kotizacije bo mogoče le v gotovini na dan prireditve.

Velikonočno voščilo ljubljanskega nadškofa metropolita msgr. Stanislava Zoreta




Prvo velikonočno jutro se je začelo v temi. Marija Magdalena je navsezgodaj, še v temi, prišla h grobu. Ta tema ni bila samo tema, ki čaka jutra. Bila je globlja. To je bila tema njenega srca. Ker so križali in pokopali Jezusa, je umrlo upanje in tema je pokrila srce in zemljo. Gluhost te teme so motile le solze, ki so polzele iz žalosti in bolečine.

Ko pa je prišla h grobu, je videla, da je kamen odstranjen od groba. Nova rana je pomnožila bolečino. Še v grobu mu ne dajo miru. Nekdo je ukradel njegovo telo in oskrunil spomin na pokojnika. Grob mora imeti svojega pokojnika in pokojnik mora imeti svoj grob – to je zakon človečnosti, ki je vse od Antigone naprej mejnik med humanostjo in barbarstvom.

Prazen grob ne prebudi misli na vstajenje, povzroči pa tekanje. Do tistega trenutka je življenje ostajalo v žalovanju, sedaj pa se je spremenilo v iskanje. Kje je? Kam so ga položili?

Peter in Janez, ki sta tekla h grobu, sta odkrila povoje, s katerimi so povili Jezusovo telo za pokop, in prtič, ki je pokrival njegov obraz. Torej ga niso ukradi, saj bi tatovi s truplom vred odnesli prtič in povoje.

Potem pa so se začela srečanja z Vstalim. Marija je še vedno polna žalosti jokala pred praznim grobom. Zaslišala je svoje ime, ki ga je izgovoril glas, ki ga je tako dobro poznala. Obrnila se je proč od groba in verovala. Pred njo je stal Jezus. Srečanja z vstalim Jezusom so prebudila vero tudi v drugih učencih.

Dragi bratje in sestre. Vera živi iz srečanja. Vsem, ki iščete resnico, iskreno voščim, da bi v letošnjem praznovanju Jezusove velike noči doživeli radost srečanja z Njim. Iz tega srečanja bo zaživela vaša vera vanj in obdarovani boste z življenjem, kakršnega ne more dati nič na tem svetu. Srečanje z Jezusom pa korak napoti naprej. Magdaleninega k učencem, vašega k bratom in sestram. Voščite jim: Kristus je vstal. Zares je vstal.

Msgr. Stanislav Zore,
ljubljanski nadškof metropolit