Tovarna olja Gea praznuje 120 let tradicije in kakovosti #video

Slovenska Bistrica, 14. 5. 2024 - Bistriška Tovarna olja Gea, ki je v lasti družbe Plasta oz. poslovneža Franca Freliha, je ob obeležitvi 120-letnice odprla vrata novinarjem in jim predstavila svojo bogato zgodovino, sodobno proizvodnjo in vizijo za prihodnost. Potem ko je bil lani največji slovenski proizvajalec jedilnih olj zaradi nižjega povpraševanja v rdečih številkah, direktor Igor Hustič za letos napoveduje boljši izkupiček.

Od obrtniške predelave do vodilne oljarne

Zgodba Gee se je začela leta 1904, ko je Albert Štiger v Slovenski Bistrici ustanovil podjetje za predelavo bučnega olja. Od takrat je Gea zrasla v uspešno podjetje, ki je danes vodilna oljarna in edina rafinerija jedilnih rastlinskih olj v Sloveniji. Njihova zaveza kakovosti in zdravju prijaznim izdelkom je ključna za zaupanje potrošnikov in uspeh podjetja.

Kakovost in varnost na prvem mestu

Tehnična direktorica Gee, Saša Hren, poudarja pomen kakovosti in varnosti: “V našem podjetju kakovost in varnost zagotavljamo z upoštevanjem ustrezne zakonodaje in standardov ter z izvajanjem stroge kontrole vseh korakov proizvodnega procesa.” Gea izvaja obsežne analize v svojih visokotehnoloških laboratorijih, kjer so samo lani analizirali več kot 9600 vzorcev in opravili približno 48 tisoč analiz kakovostnih parametrov.

Trajnost in družbena odgovornost

Ob varnosti in kakovosti izdelkov se osredotočajo tudi na vrednote, povezane z okoljem in družbeno odgovornostjo. »Pri tem smo že zelo blizu zahtevnim standardom ESG (kratica za okoljske, socialne in upravljavske vidike, ki so pomembni pri ocenjevanju trajnostnega delovanja podjetij, op. prev.), veliko vlagamo v družbeno odgovornost in trajnostni razvoj. Lani smo v luči varovanja okolja zgradili novo čistilno napravo, hkrati pa se posodabljamo na področju elektrifikacije, vzpostavljamo namreč samooskrbo s fotovoltaiko,« je povedal direktor Gee Igor Hustić.

Štajersko prekmursko bučno olje – zeleno zlato Slovenije

Najbolj ponosni so na Štajersko prekmursko bučno olje, ki je prisotno na več kot 25 trgih po svetu. “S tem izdelkom nedvomno izpostavljamo pomen našega regijskega bisera,” pravi Dejan Mijošek, direktor komerciale. Gea je z bučnim oljem zasedla prvo mesto v analizi Zveze potrošnikov Slovenije in avstrijske zveze potrošnikov.

VIDEO - Zgodba o GEA Štajerskem prekmurskem bučnem olju od leta 1904.

Vizija za prihodnost

Gea si prizadeva postati priznana evropska proizvajalka rastlinskih maščob, zavezana svojim osnovnim vrednotam kakovosti, zanesljivosti, prilagodljivosti, inovativnosti in partnerskega odnosa s kupci. Ob 120-letnici delovanja Tovarna olja Gea stoji kot simbol slovenske kakovosti in inovativnosti, s pogledom usmerjenim v prihodnost in zavezo trajnostnemu razvoju.

Funkciji, ki povečata učinkovitost sesanja

Sposobnost učenja robotskih sesalnikov Roomba vpliva na njihovo učinkovitost pri delu, pri čemer igrata pomembno vlogo funkciji z besedico »umazanija« v imenu. Kakšna je razlika med njima in zakaj drastično izboljšata učinkovitost dela?

Razlika med človekom s sesalnikom v roki in robotskim sesalnikom je ta, da prvi z vidom bolje dojema okolico in delo prilagaja razmeram. To je vsaj veljalo, dokler mehanični pomočniki niso dobili sposobnosti »vida« in vse pogosteje razumevanja tistega, kar je pred ali pod njimi. V tem prednjačijo robotski sesalniki iRobot, saj je ameriško podjetje že pred časom veliko napora preusmerilo v programsko opremo, ki je pogoj za pametnejše obnašanje robotskih sesalnikov Roomba. Modeli družine J, kot je Roomba j7, prepoznajo in se izognejo celo manjšim predmetom, ki so za večino tekmecev »nevidni«. Vendar to še zdaleč ni vse, česar je sposobna njihova »pamet«. V ospredju sta še dve nadvse zanimivi in uporabni funkciji.

Kateri sta torej funkciji, s katerima se ponašajo robotski sesalniki Roomba ameriškega podjetja iRobot? To sta zaznavanje umazanije (ang: Dirt Detect) in detektiv za umazanijo (ang: Dirt Detective). Čeprav sta imeni v angleškem jeziku zelo podobni, ju ne smete enačiti. Ne opravljata enakega dela, temveč se dopolnjujeta. Zlahka bi dejali, da prva na smeti gleda skozi ožjo in druga skozi širšo perspektivo. Ravno zaradi tega sta tako zelo zanimivi in uporabni. Čemu ne, ko je po njuni zaslugi stanovanje čistejše, kot bi bilo, če robotski sesalnik pri svojem delu ne bi uporabljal kančka pameti. S tem ko jo, je tudi bolj samostojen! Kar je nenazadnje natanko to, kar pričakujemo od sodobnega domačega pomočnika. Da skrbi za red in čistočo s čim manj našega nadzora in vpliva na njegovo delo.

Večina robotov Roomba je opremljena s tipalom na trebuhu, celo cenovno dostopnejši, kot je Roomba i1158, ki neprestano zre navzdol in nadzira površino, preko katere gre. Pogosto je smeti na tleh malo oziroma bolje rečeno normalno veliko, kar pomeni, da jih pobere med običajno hitro vožnjo. Funkcija stopi v veljavo, ko tipalo zazna, da je na tleh večja koncentracija smeti. V takšnih primerih upočasni vožnjo in se večkrat zapelje preko zaplate, s čimer zagotovi, da bosta krtači zagotovo pobrali vse, kaj je na tleh v njunem dosegu. Roboti, ki funkcije nimajo in tega ne storijo, ne samo da ne poberejo vseh smeti, pogosto te s stransko metlico še dodatno razmečejo po prostoru. Funkcija, ki že sama po sebi poveča učinkovitost sesanja, pa je hkrati osnova za »detektiva«, ki robotovo pametno obnašanje dvigne na popolnoma novo in višjo raven.

Preprosto povedano, »detektiv za umazanijo« načrtuje čiščenje, da tega ni treba početi nam. Ko robot naredi tloris stanovanja in si ga zapomni, po nekaj čiščenjih dojame, kateri prostori oziroma sobe so običajno bolj umazane in katere manj. Iz prakse vemo, da so na primer spalni prostori manj nasmeteni kot hodniki, kuhinja, jedilnica in morebiti dnevni prostor. Na podlagi podatkov o prejšnjih sesanjih in količini smeti v delih stanovanja, bo robot, kot je na primer Roomba Coombo j9+, prilagodil načrt naslednjih čiščenj. Bolj umazani prostori bodo na vrsti prvi, in ko bo robot tam, bo samodejno prilagodil sesalno moč, v primeru kombinirane naprave tudi »drgnjenje« s krpo ter povečal število prehodov. Oblikovan načrt ni vklesan v kamen, kar pomeni, da se bo prilagajal morebitnim novim razmeram v stanovanju.

Opisani funkcii pomembno izboljšata učinkovitost čiščenja in obenem dokazujeta, kar podjetje iRobot ve že nekaj časa: da prihodnost robotskih sesalnikov ni samo v mehaniki in elektroniki, temveč predvsem v programski opremi, strojnem učenju in umetni inteligenci, kar je že globoko vpleteno v operacijski sistem iRobot OS, s katerim se ponašajo roboti Roomba.