Pokojnine 26.000 upokojencev ostajajo znižane

Državni zbor je s 37 glasovi za in 45 proti sklenil, da opozicijska novela zakona za uravnoteženje javnih financ, s katero bi odpravili znižanje pokojni nekaj več kot 26.000 upokojencem, ni primerna za nadaljnjo obravnavo.

Novelo varčevalnega zakona so vložili opozicijski stranki Pozitivna Slovenija in SD. Junija so se namreč znižale pokojnine nekaj več kot 26.000 upokojencem, ki del pokojnine prejemajo iz državnega proračuna. Med drugim gre za upokojence, ki so del delovne dobe prebili v drugih republikah nekdanje SFRJ, za borce NOB ter nekdanje begunce in internirance.

V opoziciji pa so te določbe želeli spremeniti, saj menijo, da nesorazmerno posegajo v pravice nekaterih skupin upokojencev. Njihova novela je tako predvidevala odpravo tistih določb, ki omejujejo pravico do letnega dodatka za upokojence in znižujejo pokojnino določenim skupinam upravičencev, ki jim delno ali celotno plačilo pokojnine zagotavlja proračun.

Kot je danes v imenu predlagateljev pojasnila poslanka SD Andreja Črnak Meglič, gre pri posegu v pokojnine za selektiven in diskriminatoren ukrep, ki je tudi "evidentno protiustaven". Po njenem mnenju je nepravično in nesorazmerno, da breme nosi manj kot pet odstotkov upokojencev, ki so jih izbrali za "največjo žrtev finančne krize".

STA v nadaljevanju poroča, da je finančni minister Janez Šušteršič dejal, da se je pripravljeni pogovarjati o morebitnih popravkih zakona, če so "kje posegli preveč", a predloga opozicije ne morejo podpreti, saj bi že v letošnjem letu pomenil 60 milijonov evrov stroškov proračuna.

Enako so menili tudi v koalicijskih strankah SDS, DL, SLS, DeSUS in NSi, kjer so opozarjali, da je opozicijski predlog javnofinančno nerealen in tudi radikalen. Priznavali so sicer, da so glede vprašanja pokojnin potrebni nekateri popravki, predloge sprememb pa od vlade pričakujejo do jeseni.

Da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, sta sicer poleg poslancev PS in SD glasovala še poslanka DeSUS Marjana Kotnik Poropat in nepovezani poslanec Ivan Vogrin.

Bejart Ballet svetovno znana baletna skupina ponovno v Križankah

V okviru programa Festival Ljubljana se nam v četrtek 18. julija ob 21. uri, v Križankah, obeta vrhunska predstava svetovno znane baletne skupine Bejart Ballet iz Lozane. Nastopila bo z baletnim triptihom, ki ga sestavljajo Kantata 51, Sinkopa in Posvetitev pomladi. Spremljala jo bosta Orkestra Slovenske filharmonije in Slovenske vojske pod taktirko dirigenta Luisa Gorelika.

Plesalci Bejart Balleta se bodo predstavili s koreografijama legendarnega ustanovitelja lozanske plesne skupine Mauricea Bejarta (1927-2007) za baleta Kantata 51 na glasbo Johanna Sebastiana Bacha ter Posvetitev pomladi na glasbo Igorja Stravinskega. Bejart je baletno skupino ustanovil leta 1987 in ji posvetil zadnji dve desetletji življenja.

Bejart je krstno izvedbo baleta Posvetitev pomladi leta 1959 pospremil z besedami: "Naj bo ta balet hvalnica združitvi moškega in ženske globoko v njuni mesenosti, združbi neba in zemlje ter plesu življenja in smrti, ki so večni kot pomlad." Sedanji umetniški vodja skupine Gil Roman pa je na novinarski konferenci dejal, da ga veseli ker bo klasično delo Stravinskega izvedeno lepem okolju Križank.

Roman se kot koreograf podpisuje pod tretji balet iz triptiha Sinkopa. Predstavo, ki je bila premierno uprizorjena 18. decembra 2010 v Lozani, je pospremil z razmišljanjem: "Kje smo bili, ko nas ni bilo tu? V glasbi je to prenos poudarka. Govorimo o sinkopirani glasbi. V medicini je to ustavitev ali upočasnitev bitja srca, izguba zavesti za pet do deset sekund, med katero si naši možgani lahko izmislijo, predstavljajo ali ponovno vidijo karkoli. Spomini ali domišljija? Spomin ali ustvarjalnost?" Glasba je v tem delu modernejša, po naročilu jo je napisal avtor Citypercussion.

Gostovanje prinaša še drugo podobo Bejarta. Balet Kantata 51, krstna izvedba je bila leta 1966, povzema naslov po izbrani Bachovi glasbi in upošteva glasbeno in religiozno sporočilo partiture. "Bejart je sledil Bachovi partituri in želel izraziti veselje, ki se skriva v njej," je pojasnil Roman. Po besedah argentinskega dirigenta Gorelika se redko zgodi tako globoka povezava med glasbo in gibanjem kot je ta pri Bejartu.

Bejart Ballet iz Lozane so v zadnjih letih redni gostje festivala. Lani so v Ljubljani gostovali s tremi baleti Kaj mi pripoveduje ljubezen na glasbo Gustava Mahlerja, Ognjeni ptič na glasbo Igorja Stravinskega in Bolero na glasbo Maurica Ravela.

Leta 2010 so gostovali z baletom Le Presbytere. Delo podnaslovljeno Balet za življenje je na glasbo skupine Queen in Wolfganga Amadeusa Mozarta prav tako zasnoval Bejart. STA poroča, da je na današnji novinarski konferenci direktor in umetniški vodja festivala Darko Brlek dejal, da  sta sicer obisk in finančni izkupiček jubilejne, 60. izdaje festivala po izvedbi prve tretjine programa na ravni lanskega. "Pri vseh dogodkih na odprtem smo imeli srečo z vremenom." je še poudaril Brlek.

Foto: Janez Platiše in arhiv LF