Slovenska Karitas ob Mednarodnem dnevu solidarnosti

Ljubljana, 18.12.2020 - Slovenska Karitas ob mednarodnem dnevu solidarnosti naproša vso Slovenijo, da smo, še posebno v času praznikov, s svojimi ravnanji solidarni s starejšimi, ranljivimi skupinami in vsemi naključnimi mlajšimi, za katere ima covid-19 lahko resne posledice za njihovo zdravje ali pa celo ogroža njihovo življenje. Karitas v Sloveniji v svoje programe in skrb vključuje 54.000 starejših, bolnih in invalidnih. Poleg materialne pomoči potrebujejo tudi drugo podporo, predvsem družabništvo, pomoč pri mobilnosti in ohranjanju zdravja.  

               

Naše pravilno preventivno ravnanje pomaga preprečiti marsikatero trpljenje, tako pri obolelih, kot pri njihovih svojcih. Noben ukrep države ali zdravstva ne more učinkovati brez naše zavesti o upoštevanju priporočil o potrebni razdalji, higieni rok, pogostem zračenju prostorov in pravilni uporabi mask v zasebnem življenju, v javnosti in tudi na delovnem mestu. Pomembno je, da vsi razumemo, kako se virus širi in kakšne posledice ima lahko bolezen. Zaskrbljeni smo ob tem, da se bolezen lahko širi, ne da bi človek imel simptome in za to niti ne ve, da jo prenaša. Kljub temu, je z zavedanjem in primernim ravnanjem tudi v teh primerih mogoče varno ohraniti in prilagojeno izvajati večino naših dejavnosti, tudi zasebnih. Ostanimo človeški in solidarni. Zagotovo je nekoliko omejeno naše udobje, zagotovo vsi čutimo pomanjkanje človeških stikov v vseh razsežnosti. Vendar naše odpovedi in omejitve niso primerljive z dragocenostjo vsakega življenja. Pomembno je zavedanje, da smo vsi na tej poti skupaj kot družina, lokalna skupnost ter država, Evropa in svet. 

Izražamo tudi solidarnost z vsemi zdravstvenimi delavci in osebjem v bolnicah in domovih za starejše, ki se zelo trudijo. Solidarnost izražamo tudi z vsemi v nujnih službah, ki vsak dan tvegajo in so potrpežljivi z nami. Pomagajmo jim s tem, da ravnamo pravilno in smo dobronamerni ter da v okviru danih možnosti in po svojih najboljših močeh skrbimo za zdravje in dobro počutje vseh nas.
              
Vsi smo pred izzivom, da še posebej med prazniki poiščemo alternative za trenutke z najbližjimi in drugimi ljudmi, ki nam prinašajo veselje. Moderna tehnika nam lahko pomaga tudi pri zabavi na daljavo s sorodniki ali prijatelji. Srečajmo se za božič in novo leto na daljavo preko spleta, balkona… in  ob razpoloženju, ki ga lahko v domačem okolju pripravimo sami.

Ob tem pomislimo na dobre pogoje za življenje, ki jih imamo v Sloveniji ob dejstvu, da je kar 80 milijonov ljudi na svetu ta trenutek brez doma. Še več jih  živi v državah, kjer ni mogoča nobena pomoč in kjer vlada nasilje, brezpravje ali skrajna revščina. Ne glede na situacijo, v kateri smo, imamo v Sloveniji veliko možnosti, za kar smo lahko res hvaležni. Zaradi tega se lahko veselimo in z upanjem gledamo v prihodnost.


Vsem želimo lepe in doživete praznike, še posebej vsem 159.000 vključenim osebam v programe Karitas. Zahvala in voščilo tudi številnim darovalcem, 11.500 prostovoljcem župnijskih Karitas in vsem podpornikom programov Karitas, tudi ustanovam in podjetjem. Posebno voščilo in lepe želje pa gredo vsem starejšim ter delavcem na prvih zdravstvenih črtah v bolnišnicah in domovih.

Peter Tomažič  
generalni tajnik Slovenske Karitas

V času covida-19 se kaže, da je delo migrantov v EU izjemno pomembno

Svetovni dan migrantov obeležujemo 18. decembra. Migranti znotraj Evropske unije, zlasti tisti, ki prihajajo iz držav zunaj EU, imajo med pandemijo covid-19 pomembno vlogo pri tem, da živilske trgovine, javni prevoz, oskrba na domu in zdravstvene storitve delujejo naprej. Gre za sektorje, ki so se že pred pandemijo soočali s pomanjkanjem domače delovne sile, ki je pogosto ne privabljajo zaradi nizkih plač in slabih delovnih pogojev. Migracije se tako kažejo kot ključne za ohranitev normalnega delovanja naših gospodarstev in družb. Kljub temu se migranti običajno soočajo z resnimi izzivi pri družbeno-gospodarskem vključevanju, deloma zato, ker se še ne znajdejo na novem trgu dela v državi gostiteljici, pa tudi zaradi strukturnih ovir, kot so diskriminacija in administrativne ovire. Ta dejstva veljajo tudi za Slovenijo, kjer je eden od osmih prebivalcev migrant, 85 % med njimi jih prihaja iz držav Zahodnega Balkana. Predstavljajo 11% vse delovne aktivne populacije v Sloveniji.

Migranti bi lahko k evropskim družbam prispevali veliko več, vendar pa omenjeni izzivi prepogosto ovirajo njihov polni potencial in prispevek k družbi. Podatki Eurostata iz leta 2014 kažejo, da je v Sloveniji 12,2 % migrantov zaposlenih na nižjem delovnem mestu glede na njihovo formalno raven izobrazbe, drugje v Evropi je ta odstotek še mnogo višji (v  Avstriji na primer ena tretjina migrantov). Za migrante po vsej Evropi velja, da so pogosto zaposleni za določen čas in z nestandardnimi pogodbami, da dobijo krajše zaposlitve, da delajo sezonska dela in za isto delo zaslužijo nižje plače (Fasani in Mazza, 2020). Zato so migranti med prvimi, ki jih prizadenejo gospodarske krize, kot je na primer ta, ki jo sproža pandemija covid-19. Po najnovejši napovedi Svetovne banke, ki pričakuje, da bodo migranti letos v svoje države izvora poslali 20 % manj denarnih nakazil, kot v preteklih letih (Svetovna banka, 2020), se bo dodatno povečala revščina v teh, že tako hudo prizadetih državah.

Mreža organizacij Karitas v Evropi se pri socialnem delu z migranti, ki so v ranljivih situacijah, v tem obdobju sooča z naraščajočim povpraševanjem po pomoči v hrani in stanovanjih. Sooča se tudi z največjim povpraševanjem po pomoči s strani študentov migrantov, ki so izgubili svoje honorarno delo, s katerim so zaslužili za vsakodnevno preživetje. Domačini imajo morda možnost, da zaprosijo za vladno socialno podporo, to pa za migrante ne velja v vseh evropskih državah, v Sloveniji za tiste, ki imajo stalno prebivališče in ki so izgubili delo. Karitas v Sloveniji na letni ravni pomaga več kot 5.400 migrantom, predvsem s hrano in pri plačilu nujnih položnic. Glede na trende v zadnjih mesecih se potrebe po pomoči vztrajno povečujejo.

Zaščitimo človeško dostojanstvo migrantov in si prizadevajmo za vsestransko korist
Evropa potrebuje migracije in je od njih odvisna, če želi ohraniti svoj razvoj in blaginjo državljanov. Vendar pa si premalo prizadeva, da bi migrantom zagotovila dostojne in stabilne življenjske pogoje, socialno varnost in dostop do trga dela. S tem bi ne le zadovoljila moralne vidike, ampak bi koristila celotni družbi.

Omejeno priznavanje prispevkov migrantov k razvoju in pomanjkanje globalne solidarnosti se negativno odražata tudi v pogajanjih na ravni celotne EU in zlasti v sodelovanju EU z državami v razvoju oz. globalnega juga. To je razvidno tudi iz novega pakta EU o migracijah in azilu, novega sporazuma med EU in skupino afriških, karibskih in pacifiških držav ter nove strategije o partnerstvu med EU in Afriko. Kljub pomembni vlogi, ki jo imajo delavci migranti pri soočanju s pandemijo, predlogi EU v okviru omenjenih pogajanj kažejo zelo malo napredka v primerjavi s prejšnjimi okviri in ne vsebujejo konkretnih ukrepov za spodbujanje zakonitih migracij. Namesto tega se predlogi osredotočajo predvsem na sprejemanje dokumentov in kratkoročnih ukrepov, katerih primarni cilj je krepitev nadzora na mejah in zmanjšanje prihodov migrantov v Evropo, pogosto na račun spoštovanja človeškega dostojanstva migrantov.

Pomanjkanje solidarnosti ne kaže le na to, da se na žalost odmikamo od evropskih temeljnih vrednot, ampak tudi, da so EU in njene države članice neuspešne pri spodbujanju ugodnega okolja, ki bi lahko okrepilo pozitivne prispevke migrantov v njihovih matičnih državah. Bolj, kot so migranti uspešni pri svojem delu, večje koristi imajo od tega tudi njihove države gostiteljice in skupnosti od njihovih prispevkov (kot prispevek v sistem socialne zaščite s plačilom davkov). Kriza covid-19 je priložnost, da si še dodatno prizadevamo za te vsestranske koristi.

Mreža Caritas Europa na podlagi svojih dolgoletnih izkušenj z nudenjem storitev ljudem v stiski, vključno z migranti, poziva k politikam, ki omogočajo in krepijo družbeno in gospodarsko vključevanje migrantov. Verjame, da bi to koristilo celotnim skupnostim. Migranti bi morali imeti dostop do delovnih mest, ki ustrezajo njihovi formalni ravni izobrazbe, prejemati uradne pogodbe, imeti pravične delovne pogoje in delati za enake plače kot domačini na enakem položaju. Širše gledano Evropa potrebuje dolgoročni pristop k migracijam, ki temelji na človekovih pravicah in je osredotočena na ljudi, poleg tega pa si prizadeva koristiti pozitivne vidike migracij in zagotavljati, da se veščine in prispevki migrantov javno ovrednotijo. Takšen pristop je v času covid-19 pomemben bolj, kot kdaj koli prej. Potrebno je ukrepati skladno s človekovimi pravicami, vrednotami EU in ključnimi prispevki migrantov za naše družbe.

Projekt MIND in nagradni natečaj za študente
Za ovrednotenje prispevka migrantov k razvoju naše družbe in družbe v izvornih državah, si prizadeva tudi Slovenska Karitas. V sklopu aktivnosti projekta MIND trenutno poteka nagradni natečaj za študente Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, v sodelovanju s časopisi Delo, Nedeljski dnevnik in Primorske novice, za pripravo najboljših časopisnih prispevkov na temo povezanosti migracij z razvojem. Takšen natečaj za študente medijskih študij je Slovenska Karitas izvedla tudi v sodelovanju s Fakulteto za humanistične študije Univerze na Primorskem in Primorskimi novicami v novembru in decembru 2020. Zmagovalni prispevek bo  18. 12. 2020, na svetovni dan migrantov, objavljen v Primorskih novicah, trije najboljši pa preko dneva na tej povezavi. Na tej povezavi najdete tudi več informacij o projektu ozaveščanja in zagovorništva »MIND – Migracije. Povezanost.Razvoj.«, ki ga sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za zunanje zadeve RS in ga izvaja 12 partnerskih organizacij Karitas iz 11 EU držav. Nekaj zgodb delavcev migrantov in njihov prispevek k razvoju v Sloveniji, dostopnih na FB Skupni dom. Dve izpostavljamo tukaj: dr. med. Tamare Levičnik in ravnatelja Gorana Popovića.

Tekst: Jana Lampe, Karitas
Foto: arhiv Karitas in Gorenjski glas