Sprejem predsednice republike ob mednarodnem dnevu žensk #video

Brdo pri Kranju, Ljubljana, 8. 3. 2023 – Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar je ob današnjem mednarodnem dnevu žensk priredila sprejem, na katerem so se zbrale ženske, ki se zasedajo pomembne politične položaje v Sloveniji. Prisotne ministrice, poslanke, županje in druge gostje sta poleg predsednice republike nagovorili še predsednica državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič ter podpredsednica vlade in ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon

Predsednica Pirc Musar je zbranim uvodoma čestitala ob današnjem prazniku. Kot je dejala, v Sloveniji prvič 8. marec praznujemo v prisotnosti predsednice republike, predsednice državnega zbora in ministrice za zunanje zadeve, kar kaže na to, da so ženske v slovenski politiki uspešno prebile steklene strope. »Naše izkušnje in delo dokazujejo, da smo ženske upravičeno lahko ponosne na prehojeno pot, zaradi njih pa lahko s pogumom načrtujemo prihodnost in brez sleherne zadržanosti rečemo: Tukaj smo. Druga za drugo in za vso družbo. Veliko nas je. Imamo znanje in sposobnosti. Z njimi želimo aktivno sooblikovati prihodnost in narediti svet boljši.«

VIDEO

Sodobna družba mora po mnenju predsednice stati in obstati na temeljih enakopravnosti, solidarnosti in dostojanstva. Vodilne predstavnice slovenske politike pa morajo biti, če želijo kakovostno odločati, ozaveščene o vseh pomembnih temah, ki vplivajo na naše življenje. Tudi o tem, kaj je feminizem in zakaj se je vredno potruditi za njegovo širše razumevanje v družbi. Saj ravno feminizem sloni na enakopravnosti in pravičnosti. Na enakosti, ki je daleč od istosti. Daleč od ideje, da so ženske vredne več kot moški ali da so moški sovražniki žensk. Zato mora biti enakovrednost žensk v interesu vseh, ne zgolj žensk. »Feminizem je torej svoboda za vse. Je gibanje za enakopravnost in enakovrednost vseh nas – žensk in moških. Jaz feminizem živim, vtkan je v moj DNK,« je poudarila predsednica Pirc Musar.

Predsednica republike je na sprejemu predstavila tudi projekt, ki bo potekal pod njenim pokroviteljstvom, osredotočil pa se bo na znanje in sposobnosti, ki odlikujejo ženske v politiki. S projektom želi, da ženske v politiki druga drugi in družbi pokažejo, da znanja in sposobnosti ne moremo in ne smemo reducirati na videz. Zato je prisotne povabila, da nenaličene stopijo pred objektiv mladega fotografa Jerneja Jelena in nato 8. marca 2024 skupaj odprejo razstavo nastalih portretov.

Sicer pa bo predsednica republike ob današnjem mednarodnem žensk kot aktivna udeleženka prisotna na več dogodkih. Zgodaj popoldne je nagovorila zbrane na dogodku Ženske v energetiki, v večernih urah pa bo najprej pozdravila zbrane na dogodku Mestne zveze združenj borcev za vrednote NOB Ljubljana ob 8. marcu, nato pa bo sodelovala na okrogli mizi z naslovom Uspešne ženske in njihova zaznava v medijih, ki jo organizirajo Veleposlaništvo Zvezne republike Nemčije v Sloveniji, Veleposlaništvo Švedske v Sloveniji, predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji ter Združenje za povezovanje strokovnjakinj in promocijo znanja ONA VE.

Vir: UPRS
Foto: Nebojša Tejić / STA in Branka Lopič

Dan žena

Mednarodni dan žensk se 8. marca praznuje od leta 1907, saj so se na ta dan začeli protesti v Petrogradu (danes Sankt Peterburg), iz katerih je nastala komunistična oktobrska revolucija.

Dan žena (originalno "Dan delovnih žena") je mednarodni praznik žensk, ki ga v približno 100 državah praznujejo vsako leto 8. marca. Je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk. V začetku so ga praznovali 19. marca, kar je predlagala nemška feministka in socialistka Clara Zetkin, rojena Eissner (1857–1933). Za enakopravnost žensk se je začela bojevati leta 1889, medtem ko je pobudo za dan, posvečen vsem ženskam, dala na Drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910. Prvič so ga praznovali leta 1913 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem, takrat še na 19. marec. Tudi v Sloveniji so ga praznovali v Trbovljah. V državah sovjetskega bloka se je Dan delovnih žena v komunizmu praznoval 8. marca in je vedno imel velik pomen. V zadnjih desetletjih se tudi v drugih državah uveljavlja praznovanje na 8. in ne več 19. marca.

Dan žena v Sloveniji

Nastop pihalnega orkestra glasbene šole iz Ljutomera ob dnevu žena leta 1962

Tudi v Sloveniji so potekali boji za enakopravnost žensk, tako je že leta 1897 začel izhajati ženski časnik Slovenka, medtem ko je bilo prvo žensko društvo ustanovljeno leto kasneje. Pomembna je letnica 1906, ko je Marija Urbas kot prva Slovenka doktorirala, in sicer iz filozofije na graški univerzi. Po prvi svetovni vojni so se vse tri politične sile (liberalna, katoliška in socialdemokratska) zavzele za sprejem ženske volilne pravice. Leta 1921 Beograd odpravi splošno volilno pravico.

Ženske dokončno dobijo volilno pravico in s tem pričetek enakopravnosti leta 1945, ko je uzakonjena splošna volilna pravica. Leta 1974 je bilo zapisano v ustavo SFRJ določilo, da ima vsaka ženska svobodno odločanje o rojstvu otrok, tri leta kasneje pa je bila uzakonjena še pravica vsake ženske do umetne prekinitve nosečnosti iz drugih, ne le zaradi zdravstvenih razlogov. Leta 1989 je začel delovati prvi telefon v sili za pomoč ženskam in otrokom, ki so postali žrtev nasilja.