26 oktober 2020

Radenko Mijatović bo še štiri leta predsednik NZS #video

Ljubljana, 26. 10.2020 - Radenko Mijatović bo tudi naslednja štiri leta predsednik Nogometne zveze Slovenije. Edini predsedniški kandidat je na današnji volilni skupščini, ki je potekala virtualno, dobil 27 glasov, kolikor jih je tudi glasovalo. Delegatov je bilo sicer 29.



Mijatović je za nov mandat prejel široko podporo članic NZS, za novo štiriletno obdobje so ga predlagali MNZ Celje, MNZ Lendava, MNZ Ljubljana, MNZ Maribor, MNZ Murska Sobota, MNZ Ptuj in Zveza nogometnih sodnikov Slovenije.

"Počutje je takšno kot pred volitvami. Glede na to, da ni bilo drugih kandidatov, je bilo to pričakovano. Z izidom sem zadovoljen," je takoj po novi izvolitvi dejal Mijatović in dodal, da ta funkcija zahteva veliko dela. "Je pa v Sloveniji veliko ljudi, ki bi lahko bili dobri predsedniki zveze."

Kot je dodal, je biti predsednik zveze, ko se nogomet sooča z največjimi izzivi, čast in odgovornost. "Odločitve za kandidaturo ni lahko sprejeti. Je pa lažje s sodelavci, ki ustvarjajo podporno okolje. Vsem bi se zahvalil za podporo v prejšnjih štirih letih. Naredili smo veliko dobrega, ampak danes se raje osredotočimo na prihodnost, ki je nepredvidljiva in negotova. Glavna naloga bo upravičiti zaupanje in izpolniti obljube, ki smo jih dali nogometu," je ob nagovoru skupščini povedal stari in novi predsednik.

Mijatović je prvi mandat nastopil 15. decembra 2016, takrat je nasledil Aleksandra Čeferina, zdaj predsednika Evropske nogometne zveze. Takrat je imel protikandidata v Matjažu Nemcu in dobil 23 glasov od 30.

VIDEO - Radenko Mijatović, ponovno izvoljen predsednik NZS

Mijatović je sicer četrti predsednik NZS. Pred Čeferinom, eden glavnih dosežkov v času njegovega predsedovanja (2011-2016) je bila izgradnja nacionalnega nogometnega centra na Brdu pri Kranju, sta zvezo vodila Rudi Zavrl in Ivan Simič. Zavrl je na čelo NZS prišel že marca 1989, ko je predsedoval takrat še eni izmed republiških zvez, položaj pa je obdržal tudi po osamosvojitvi Slovenije. Medijsko gotovo najodmevnejša dosežka v času njegovega predsedovanja sta bili uvrstitvi članske reprezentance na evropsko prvenstvo leta 2000 in na svetovno prvenstvo leta 2002.

Simič pa je bil na mesto predsednika NZS izvoljen februarja 2009 in bi njegovo mandatno obdobje moralo trajati do 2013. Toda 17. novembra 2010 je po številnih nesporazumih s Sindikatom profesionalnih igralcev nogometa in člani slovenske reprezentance s pisno izjavo odstopil z mesta predsednika NZS. V njegovem mandatu se je Slovenija drugič v zgodovini uvrstila na svetovno prvenstvo in tam vpisala tudi prvo zmago.

V Mijatovićevem mandatu uvrstitve na veliko tekmovanje še ni. "Dejstvo je, da si vsi želimo, da bi se kakovost slovenskega nogometa in tudi rezultati dvigali. Pred nami so nove kvalifikacije za evropsko in svetovno prvenstvo, želeli bi si biti na vsaj ne enem izmed teh," je dejal Mijatović.

"Obenem iščemo tudi sponzorja prve lige za naslednja štiri leta in odziv je dober, kar kaže, da je slovenska liga zanimiva. Veliko je tega, kar se da izboljšati, tudi oglaševalsko in marketinško dvigniti raven zanimanja, ko se bodo gledalci vrnili na stadione. Tu je tudi še ženski nogomet, pa infrastruktura, vključevanje mladih v klube, da bo tudi reprezentanca imela kaj od tega, in drugo."

Pred vrati je tudi EP do 21 let, ki ga bosta prihodnje leto gostili Slovenija in Madžarska. V mladi slovenski vrsti so v zadnjem času napetosti med selektorjem Primožem Gliho in igralci, ki naj ne bi več želeli igrati pod njegovim vodstvom.

"V vsaki skupnosti prihaja do konfliktov. Reprezentanti so se uprli, moja naloga in naloga zveze je bila, da ugotovimo, za kaj je šlo. V kratkem pa se bomo odločili tudi o tem. Zveza pa se ne odloča na podlagi medijskih pritiskov ali zapisov," je dejal Mijatović in poudaril, da selektorja lahko razreši izvršni odbor na predlog predsednika.

Danes so sicer volili tudi štiri podpredsednike, glasovalo je 29 delegatov, ki so prav toliko glasov dali Stanku Glažarju, po 27 Danilu Kacijanu in Gvidu Mravljaku, 22 pa Dejanu Germiču. Prvič je bila med kandidati tudi ženska, Tamara Šnofl je dobila pet glasov.

"Na NZS dajemo veliko možnosti tudi ženskam. Tamara Šnofl je kampanjo začela pozno, je pa bila to osvežitev in se je zelo dobro odrezala. Ženske v nogometu so vedno dobrodošle, želimo si jih še več," je še povedal Mijatović.

Skupščino je spremljal tudi Čeferin. "NZS dela zelo dobro in je pri Uefi zelo spoštovana. Zelo pomembno je, da je zveza, iz katere je predsednik Uefe, uspešna, transparentna. Vse to NZS je. Tako kot ona meni nudi podporo tudi jaz njej. Si pa želim, da bi se čim prej vrnili gledalci na stadione, da bi se videvali osebno in da bi nehali komunicirati prek novih tehnologij. Meni so bolj všeč stare," je v uvodu skupščine dejal Čeferin.

Za zdaj pa pri tem ostajajo moderne zaradi novega koronavirusa. "Živimo v nepredvidljivih časih. Želimo si igrati nogomet, a ne za vsako ceno. Vse bo odvisno od epidemiološke slike in ukrepov države, prisluhnili bomo tudi klubom. Za zdaj vsaj prva liga teče normalno, ampak vsak dan lahko pride do spremembe, kot lahko vidite," je še povedal Mjatović.

Besedilo: STA, NZS/MaK
Foto: m24.si
Video: NZS

Pomoč Karitasa med epidemijo, s prilagojenim delom, poteka normalo #video

Ljubljana, 26.10.2020 - Karitas je ob ponovni razglasitvi epidemije, na osnovi izkušenj iz prvega vala, ustrezno prilagodila razdeljevanje materialne pomoči za 95.000 prejemnikov, ki ves čas poteka nemoteno z predhodno najavo in posamičnim prevzemom pomoči. Prav v teh dneh je na voljo tretja dobava hrane iz Sklada za Evropsko pomoč najbolj ogroženim v obsegu 850 ton. Prilagojeno poteka tudi razdeljevanje obrokov brezdomcem, uporabnikom ljudskih kuhinj in prejemnikom donirane hrane.



Lokalne Karitas po svojih močeh sodelujejo tudi s Civilno zaščito. Po posameznih območjih so zopet aktivirane telefonske linije za psihosocialno pomoč ter spletne prijave prostovoljcev, ki bi želeli sodelovati pri družabništvu s starejšimi na daljavo, pri razdeljevanju pomoči ali kot prostovoljci v domovih za starejše. Podrobnosti so na voljo na www.karitas.si, kjer je mogoče tudi darovanje za prizadete ob epidemiji.

Epidemija lahko predstavlja veliko stisko           

Od vnovične razglasitve epidemije so na Karitas prilagodili izvajanje rednih aktivnosti tako, da zagotavljajo varnost prostovoljcev in ljudi, ki pridejo po pomoč. Razdelitev hrane, higienskih pripomočkov in ostale redne aktivnosti potekajo nemoteno, se pa prejemniki po telefonu predhodno naročijo na prevzem in nato prihajajo posamično. Prav tako je Karitas odprla telefonske številke za psiho-socialno pomoč, ki je ena izmed pomembnejših komponent pomoči ob ponovno razglašeni epidemiji. Mnogi prejemniki pomoči se že v normalnih razmerah le za silo znajdejo, ob teh izrednih razmerah pa so še bolj podvrženi stresu in stiski. Epidemija, še posebej za tiste, ki imajo težave v duševnem zdravju, predstavlja hudo stisko. Trenutno sicer še niso zaznali bistvenega povečanja klicev. Uporabnikom priporočajo, da se o aktivnostih Karitas dodatno informirajo na www.karitas.si, kjer so na voljo številke za svetovanje po posameznih območjih.

VIDEO - Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske Karitas.

Odprta telefonska številka za družabništvo na daljavo

Mladi iz youngCaritas – Mlade Karitas, pa tudi ostali prostovoljci se bodo s starejšimi družili preko telefona. Da bi premagali osamljenost starejših, bodo mladi prostovoljci redno na telefonski vezi s tistimi, ki potrebujejo spodbudno besedo in nekaj sogovornikovega časa. Povezali se bodo tudi z nekaterimi domovi za starejše, kjer starejši po večini nimajo možnosti izhoda ali obiskov. Vsi, ki bi želeli to obliko pomoči, se lahko vsak delovni dan med 9. in 15. uro, prijavijo na telefonu 069 928 187 in povezali jih bodo s prostovoljci.

Iščejo se novi prostovoljci

Na spletni strani Slovenske Karitas so ponovno odprte prijave za opravljanje prostovoljskega dela v okviru odziva na covid-19. Pri tem se novi prostovoljci lahko prijavijo v treh sklopih: delitev hrane in ostala logistična podpora, sodelovanje v akciji Povezani preko telefona ali za pomoč v domovih za starejše. Vsi prostovoljci bodo pred opravljanjem prostovoljnega dela deležni krajšega usposabljanja preko spleta, na katerem bodo prejeli informacije o tem kaj bo njihova naloga, kako odreagirati v neprijetnih situacijah, primere dobrih praks in navodila za varno opravljanje prostovoljnega dela.

Zmanjšane možnosti za zaslužek ljudi, ki so tik nad pragom revščine

V času epidemije se zmanjšajo možnosti za opravljanje priložnostnega in nadurnega dela, s katerim se mnogi ohranjajo tik nad pragom revščine. Med novimi prosilci se pojavljajo tudi tisti, ki sicer niso izgubili dela, živijo pa v težkih življenjskih okoliščinah. Med njimi je tudi velik delež takih, ki so jim pomagali pred petimi in desetimi leti v času gospodarske krize in so se postavili na noge, v teh okoliščinah pa zopet potrebujejo pomoč.

Vsi, ki bi želeli podpreti redno in izredno pomoč Karitas lahko to storijo v sklopu dobrodelne akcije POMAGAJMO PREŽIVETI IN ŽIVETI. Sredstva zbrana v letošnji akciji so namenjena tudi družinam, posameznikom in starejšim, ki so se znašli v materialni stiski zaradi epidemije ali njenih posledic.

Povezava do akcije na spletu: https://www.karitas.si/akcije/pomagajmo-preziveti/

Podatki za nakazilo:       
Slovenska Karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana      
Namen: POMAGAJMO PREŽIVETI IN ŽIVETI         
SI56 0214 0001 5556 761, Sklic: SI00 931