V Sloveniji nasilje nad starejšimi ostaja pogosto prezrta, a zelo resna težava. Veliko primerov se dogaja za zaprtimi vrati, v domačem okolju ali celo v ustanovah, kjer bi morali biti starejši najbolj zaščiteni. Gre za različne oblike nasilja – fizično, psihično, ekonomsko in tudi zapostavljanje – kar vodi v osamljenost, strah in izgubo dostojanstva.
Na to problematiko že vrsto let opozarja Varuh človekovih pravic, ki poudarja,
da bi morali kot družba pokazati ničelno toleranco do kakršnekoli zlorabe
starejših. Poleg njega pomembno vlogo igra Zveza
društev upokojencev Slovenije pod vodstvom Zdenke Jan, ki si prizadeva za boljšo kakovost življenja starejših
in za njihovo večjo vključenost v družbo.
Pomembne korake v tej smeri izvaja tudi Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki je ustanovilo delovno
skupino za preprečevanje nasilja nad starejšimi ter za izboljšanje pogojev
njihove oskrbe. Pobude prihajajo tudi iz civilne družbe – izpostaviti velja
Srebrno nit, združenje za dostojno starost, ki opozarja na prepočasno uvajanje
dolgotrajne oskrbe in na digitalno izključenost, ki starejše pušča brez
informacij in podpore.
Vse te organizacije si prizadevajo za eno skupno vizijo:
družbo, v kateri bodo starejši varni, spoštovani in slišani. Varna starost ni
le naloga države, temveč odgovornost celotne skupnosti – od ustanov do
posameznika. Skupaj lahko ustvarimo okolje, kjer bodo naši starejši živeli brez
strahu, v družbi, ki jih ceni in jih ne pozabi.