Z veliko mero navdušenja in sveže energije je Pionirski dom na svoje oder postavil novo produkcijo, "2050! (gledališka utopija)", delo, ki so ga ustvarili zagnani tečajniki gledališke dejavnosti pod vodstvom vizionarskega režiserja Jaše Jenulla. Premierna uprizoritev 21. oktobra 2025 in njeni ponovitvi sta ponudili več kot le gledališče; ponudili so nam neposreden vpogled v možne scenarije prihodnosti in obenem poziv k akciji.
Tematika in Režijski pristop
Predstava nas metaforično potisne v leto 2050, kjer se sence
novih svetovnih spopadov, podnebnega kolapsa in vseobvladujoče umetne
inteligence zgrinjajo nad nas. Ta temna vizija je ključna in služi
kot močan izhodiščni udarec za občinstvo. Jenullova režija, ki sicer meji na performans
in umetnost v javnem prostoru, je tukaj uporabila ta nemir kot katalizator, da
bi skupaj z mladimi ustvarjalci postavila temeljno vprašanje: Ali je v tem
futurističnem labirintu sploh še mogoče doseči boljšo, UTOPično
prihodnost? Gre za drzen poskus, da se na odru prepleteta realnost,
fantazija in sleherno upanje.
Igralska Energija in Posebnost Interakcije
Mladi igralci, tečajniki doma, so v to kompleksno vizijo
vnesli pristno, neposredno energijo. Njihova vloga ni bila le
upodabljanje, temveč prepletanje domišljije, gibanja in zvoka. A to, kar
je to predstavo resnično ločilo od množice, je bila njena zasnova kot interaktivno
doživetje.
Občinstvo ni ostalo le pasivni opazovalec, temveč je
postalo aktiven soustvarjalec.
Ta vloga občinstva je ključna in pomeni, da se celotna energija predstave usmeri v skupno iskanje rešitev. Z odprtim dialogom so udeleženci po soočenju z grozečimi vizijami sodelovali pri soustvarjanju svetlejših scenarijev, s čimer je predstava dosegla svoj namen: spodbuditi osebno odgovornost in moč kolektivnega delovanja.
Odzivi Občinstva
Odzivi publike, ki je aktivno vstopila v to formativno izkušnjo, so bili po pričakovanjih izrazito angažirani. Ljudje niso le aplavdirali, temveč so verjetno odšli z občutkom, da so bili del procesa refleksije o prihodnosti planeta in družbe. Po tako močnem soočenju z grožnjami in nato vabljenju k ustvarjanju solidarnosti, se je verjetno oblikoval občutek občutnega upanja, ki presega zgolj umetniški užitek. Še posebej so bili verjetno cenjeni tisti deli, kjer so mladi izvajalci neposredno vključili gledalce v iskanje odgovorov na pereča vprašanja odraščanja in družbenih pritiskov.
Pojasnilo Uporabljenih Izrazov:
Gledališki izraz Utopija (kar pomeni idealno, a
pogosto nedosegljivo stanje) je bil postavljen nasproti Distopiji
(predstavljanje temačne, zavrnjene ali nasilne prihodnosti). Režiserjeva
praksa, ki vključuje Performans (javno umetniško dejanje v živo, ki
združuje gibanje in igro), je ustvarila Ambientalno doživetje, kjer je
celoten prostor spodbujal čutila gledalca in ga aktivno vključil v dogajanje.
Predstava je bila torej izjemno ambiciozen in svež dosežek
tečajnikov Pionirskega doma, ki je s pomočjo Jenullove režije uspel v dialog
spraviti generacije glede vprašanj, ki nas bodo določala v naslednjih
desetletjih.
