Vsi hitimo v digitalizacijo in pozabljamo na človeka

Ljubljana, 21.8.2022 - Izjava Srebrne niti in Mestne zveze upokojencev Ljubljana ob aktualnih ne-sprejemljivih praksah, ki zadevajo starejše

Spoštovani predsednik Vlade RS, dr. Robert Golob, spoštovani vsi, ki vam je mar za starejše

Na Srebrno nit – Združenje za dostojno starost in Mestno zvezo upokojencev Ljubljana, ki povezuje več kot 20.000 upokojenk in upokojencev, se obračajo številni državljani in državljanke, ki so zgroženi in izražajo nestrinjanje s praksami, ki zadevajo tudi starejše.

V zadnjih mesecih smo priča digitalnim bonom, ki po našem mnenju predstavljajo šolski primer diskriminacije starejših. Strinjamo se, da je napredek v družbi potreben. Tudi na področju e-pismenosti, a ne na način, ki kaže dobesedno na norčevanje iz starejših. Protestiramo proti načinu, na katerega bi digitalno opismenjevali starejše in jim z digitalnim bonom pomagali pri nakupu opreme, ki bi jim omogočala iti v korak s časom.

To, da bo lahko do tečaja, ki bo omogočal koriščenje digitalnega bona, upravičenih le 5.000 starejših je nesprejemljivo. Način, kako pa so se v živo zbira-le prijave 18. 8. 2022 pa je naravnost grozljiv in nedostojen do starejših. Upamo, da se kaj takšnega nikoli več ne ponovi.

Financirati bi morali izobraževalne  ustanove, vsem zainteresiranim starejšim pa omogočiti, da se brezplačno udeležijo izobraževanj. Šele potem s subvencijami zagotoviti nakup naprav. Preko javnih naročil bi lahko zelo poceni nabavili naprave (lahko tudi rabljene) in jih razdelili upravičencem po uspešno zaključenem usposabljanju.

Drugi problem, na katerega opozarjamo, je digitalno opismenjevanje nasploh in nova e-komunikacija z zdravnikom s pomočjo portala. Ali se uvajalci (v različnih zdravstvenih domovih tudi različni portali ali programi) teh starejšim izjemno neprijaznih novitet zavedajo, da vsi starejši nimajo dovolj znanja, opreme, kaj šele denarja za mesečno plačilo interneta? Ali se zave-dajo, kako bo z gesli in podgesli upravljala oseba z demenco, saj vemo, da že brez te diagnoze veliko pozabljamo in se izgubljamo v vseh pinih, geslih …

Zdravstveni domovi se ne smejo zanašati na to, da bo starejšim že nekdo pomagal … Vztrajamo, da so ambulante bolj dosegljive po telefonih (ne neprijaznih telefonskih odzivnikih), kar večinoma sami, brez stresa in tuje pomoči, obvladamo. Ostane naj tudi komunikacija po elektronski pošti, saj nam tudi digitalno usposobljeni starejši sporočajo o težavah z uporabo portalov.

Zato bi bilo treba zagotoviti redne obiske patronažne in/ali  social-ne  službe pri starejših in preverjanje dejanskih potreb in stanja na terenu.

Preveč pa so pozabljeni tisti, ki sploh nimajo svojega osebnega zdravnika in portalov ne bodo mogli uporabljati.

In kako bodo nove e-poti lahko uporabljali invalidi in oziroma kronični bolniki, ki ne zmorejo uporabe tipkovnic oziroma pametnih telefonov, če jih imajo oziroma računalnikov, če jih imajo?

Dovolj imamo neprimernih ukrepov in neprimernega obnašanja do starejših. Ne pozabite, da se vsi staramo in boste tudi vi prej ali slej starejši. Si želite takšnega odnosa družbe do sebe?

Vsi hitimo v digitalizacijo in pozabljamo na človeka.

Naj naš protest prispeva k bolj prijaznim in dostopnim rešitvam za sta-rejše, ovirane in bolne. Naj ostane osebni stik kot temeljna oblika komunikacije naš skupni cilj.

S spoštovanjem,

 Marjan Sedmak                                                          Biserka Marolt Me-den                                       Predsednik MZU Ljubljana                                         Predsednica Srebrne niti                                         

V Ljubljani se je proslave ob Dnevu Prekmurcev udeležilo veliko ljudi #foto

Klub Prekmurcev v Ljubljani je v sredo, 17.8.2022, na Prekmurskem trgu v Ljubljani organiziral proslavo ob državnem prazniku dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Praznovanje državnega praznika se je na Prekmurskem trgu pričelo že ob 16.00 uri, kjer so se na stojnicah predstavili ponudniki iz Prekmurja: Expano, Pri pajdaših, Skupina Hudo dobro, Sušilnica sadja Angela Vratuša, Vidov brejg, Kodila Gourmet, Matej Fišer, Gezek, Vulkanija , Pizzerija Kučan, Klub prekmurskih študentov in Klub Prekmurcev v Ljubljani. Obiskovalci so lahko uživali v prekmurski hrani in pijači, v animaciji za otroke, v virtualnem poletu z balonom, v predstavitvah novih prekmurskih knjig (knjiga Mateja Fišerja: knjiga Goričko - Divji Vzhod in knjiga Gezeka: Gezek potuje in se izobražuje) in številnih drugih aktivnostih. Za glasbo je poskrbel Male Ponco.

Ob 20.00 uri je potekala proslava ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Navzoče sta nagovorila predsednica Kluba Prekmurcev v Ljubljani Maja Benko in podžupan Mestne občine Ljubljana Dejan Cernek, ki sta v svojih nagovorih izpostavila pomen Prekmurcev pri razvoju glavnega mesta na vseh področjih in pomen različnosti, ki bogati.

Slavnostni govornik je bil Prekmurec, prvi predsednik Republike Slovenije, Milan Kučan. V svojem nagovoru je izpostavil pomen odnosa do narodnostnih manjšin. Spomnil je, da se je s postavitvijo meja po Pariški mirovni konferenci leta 1919 in s oblikovanjem narodnostnih manjšin na slovenskem ozemlju postavilo vprašanje, kako definirati politiko do narodnostnih manjšin. Slovenija se je odločila za uveljavljanje dveh načel:  da je za uresničevanje pravic manjšine odgovorna večina in da je za enakopravnost manjšin  potrebna pozitivna diskriminacija, kjer večina manjšini, ki je ogrožena, prizna celo nekoliko več pravic. Ta odnos do narodnostnih manjšin je bil po njegovem eden izmed pomembnih elementov pri priznanju Slovenije kot demokratične tvorbe tako v času njenega mednarodnega priznanja kot v času pridruževanja evropski skupnosti. Izpostavi je, da bo potrebno ta načela uveljaviti tudi v okviru mirovnega sporazuma po koncu vojne v Ukrajini, kar bo omogočilo sožitje v državah, v katerih živijo različne narodne manjšine.

V prekmursko obarvanem kulturnem programu so se predstavili vrhunski prekmurski umetniki: Andi Sobočan, Balladero, Ekaterina Lepoša, Jakob Podlesek, Melita Kontrec  in Vladimir Vlaškalič.

Proslave so se med drugim udeležili: nekdanji predsednik Republike Slovenije, Milan Kučan, podpredsednica Vlade RS in ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon, ministra Irena Šinko in dr. Aleksander Jevšek, evropski poslanec dr. Milan Brglez, državni sekretarji, poslanci Državnega zbora RS, cerkveni predstavniki,  akademiki in številni Prekmurci, živeči v Ljubljani.

FOTO ALBUM Foto: Klub Prekmurcev v Ljubljani in Martin Koni