Se vam morda samo nam zdi, da se zgodovina ponavlja…

Težko si je predstavljati, vendar so 90. leta že skoraj tako oddaljena, kot je še oddaljeno leto 2050. Mladim je težko razložiti, kako smo živeli brez ali z zelo omejenim dostopom do spletnih strani in elektronske pošte. Večina jih ne bi razumela, kako sta povezana kaseta in svinčnik. Čeprav (skoraj) nihče ne bi z veseljem zamenjal pametnega telefona z mobilnim in gledal filme na kasetah VHS, vseeno čutimo nostalgijo za tistimi časi.

Modni trendi se vračajo. Svetle barve, velike tiskane pisave, udobne jopice, hlače s širokimi hlačnicami in seveda pisane superge. 90. leta so bila obdobje razcveta popularne kulture in glasbe, kar je močno vplivalo tudi na modo. Vrečasti puloverji Kurta Cobaina, flanelaste srajce, raztrgane kavbojke in superge Converse so postali svetovni trend, medtem ko so bile Spice Girls ena najbolj priljubljenih glasbenih skupin. Dekleta so s svojim edinstvenim slogom postala vzor mnogim mladim po vsem svetu. Tako raznolika in vsestranska moda se znova vrača, zahvaljujoč mladim, ki se obdobja 90. let niso zavedali, saj se še niso rodili.

Vrnitev glasbe 90. let. Melodije tistega časa je težko opisati, saj so bile izrazito raznolike. Pomembneje je, da postajajo vzor mlajšim glasbenikom, medtem ko se starejši gotovo spomnite glasbene spote, v katerih fantje navdušujejo z impresivnimi plesnimi gibi, dekleta pa z velikimi zlatimi uhani. Da remiksov skladb iz tistega časa niti posebej ne omenjamo. Na primer skladba Only Human skupine Jonas Brothers izpred štirih let. Bratje v spotu plešejo v nočnem klubu in prepevajo s prijatelji.

Melodije 90. let se ponovno pojavljajo tudi zahvaljujoč pevkama, kot sta Lizzo in Este Haim, ki sta pred leti ponovno interpretirali skladbo "The Boy is Mine" ameriškega dua Brandy in Monica, velik hit iz leta 1998.

Podobno je s filmi. Če ste pozorni, ste verjetno opazili, da Hollywood vse pogosteje posega po starih filmskih uspešnicah. Ni malo filmskih predelav iz tistega časa, ki so še danes, nekaj let po izidu, uspešnice na storitvah pretočnega videa. Verjamemo, da jih poznate. Če omenimo samo nekatere »Levji Kralj«, Aladin, Mulan, Mala morda deklica in tako naprej. Prepričani smo, da se bo trend nadaljeval.

Dizajn, ki kot da prihaja iz nekega drugega časa. Brezžične slušalke Huawei FreeClip so rezultat usmeritve Huawei Fashion Forward, s katero želijo zliti tehnologijo in modo ter nuditi izdelke, ki utelešajo slog in udobje. Ker so videti kot ušesni modni dodatek, morda celo kot nakit, so namenjene stilsko ozaveščenim uporabnikom in mladim, ki iščejo osebno tehnologijo, da bi dopolnila njihovo modni slog.

Huawei FreeClip so kot prave brezžične stereo slušalke (TWS) odgovor na spreminjajoče se potrebe, saj z odprto zasnovo rešijo številne izzive, s katerimi se soočamo. So popolne za vse, ki se pogosto ukvarjate s športnimi dejavnostmi na prostem ali v prostorih, med video klici opravljate več opravil in bi radi bili med poslušanjem glasbe med delom vseeno dostopni za sodelavce.   

Zeleni prehod – pot do energetske samooskrbe?

Radlje ob Dravi, 23. 4. 2024 - Prav na dan, ko je Državni zbor potrjeval novi energetski zakon, je tudi na Koroškem v  Radljah ob Dravi tekla beseda o pomembni temi energetike in zelenega prehoda. Zaradi  prilagajanja energetske oskrbe zahtevam zelenega prehoda, ki predvideva ambiciozne  cilje na ravni Evropske unije in v okviru svetovnega podnebnega dogovora, je tudi pri  nas vedno več vlaganja v obnovljive vire energije. A pogosto je to povezano z visokimi  stroški, ki jih največkrat krije končni uporabnik. Hkrati je praksa iz tujine že pokazala,  da lahko nepremišljeno ukrepanje vodi v težave s preskrbo. Sogovorniki so se strinjali,  da je treba investicijam v obnovljive vire energije nameniti pozornost, a tudi ustrezen  čas in premislek, da bo lahko idejam sledila tudi praksa. 

Župan Radelj ob Dravi, magister Alan Bukovnik, je povedal, da je občina bogata z dvema  obnovljivima viroma - vodo in lesom, kar zagotavlja ustrezno preskrbo z obnovljivimi  viri energije. Težave se pojavljajo pri distribuciji le-te, saj omrežje zaenkrat še ni prilagojeno,  a se trudijo v tej smeri in uresničujejo energetsko vizijo razvoja občine, ki vključuje tudi  ogrevanje z biomaso javnih stavb ter prehod na zeleno mobilnost javnega potniškega prometa  v prihodnosti. 

Poslanec v Državnem Zboru, Jožef Horvat, je izpostavil, da postopki umeščanja  objektov v prostor velikokrat pomenijo tudi neobhodne prepreke pri boljšanju  energetske preskrbe Slovenije. Izpostavil je geotermalno energijo in plin, ki pri nas na  vzhodu države še nista izkoriščena. Zavzel se je za izgradnjo drugega bloka jedrske  elektrarne, ki je stabilen ter hkrati čist vir energije za vse večje potrebe gospodarstva in ljudi. 

Strokovnjak za energetiko, doktor Robert Maruša, je spregovoril o težavah, ki jih zaradi  fluktuacije v pridobivanju energije lahko predstavljajo obnovljivi viri, zlasti solarna  energija. Za vetrne elektrarne so postopki umeščanja v prostor absolutno predolgi, zato se je  zavzel za vlaganja v manjše toplarne, ki predstavljajo odličen primer ogrevanja na biomaso,  tudi iz tujine. Dodal je, da se ne bi smeli zanašati samo na elektriko kot vir ogrevanja ter  izpostavil stabilnost preskrbe z jedrsko energijo. 

Razprava je pokazala, da niti Koroška, niti Slovenija kot celota v svojih težavah nista izjemi.  Cilji - postati podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050, ki si jih je zadala Evropska unija,  se v praksi kažejo kot zelo ambiciozni, zato se iz številnih držav slišijo pozivi k bolj postopnemu  prehajanju nanje. Strokovnjakinja za evropske zadeve in članica mreže Gradimo Evropo  pod okriljem Evropske komisije, Mojca Erjavec, je izpostavila, da je cilj, da bi bili vsi  novi avtomobili in kombinirana vozila, registrirani v Evropi, do leta 2035 brez-emisijski,  najverjetneje preveč ambiciozen. Težave se pojavljajo zlasti zaradi nevzdržnosti  električnih omrežij, ki na tovrstne obremenitve niso pripravljena. Pozvala je k razumnosti  pri uveljavljanju ciljev ter upoštevanju zmožnosti in potreb prebivalstva, pa tudi pomoči s strani  držav, denimo prek subvencij za toplotno izolacijo stavb. Za ukrepe socialnega sklada za  podnebne EU sicer namenja 86 milijard evrov. 

Evropske volitve, na katerih bomo Slovenci izbirali evropske poslance, ki bodo zastopali naše  interese v Bruslju, bodo v nedeljo, 9. junija 2024.

Zdravje ni le pravica, ampak temeljno človeško dostojanstvo – si ga boste lahko privoščili?

Slovenski zdravstveni sistem se zadnja leta bori s številnimi izzivi, zaradi katerih trpijo predvsem pacienti. Večletno čakanje na nujne preglede, podražitev predpisanih zdravil in birokratska vojna v zdravstveni administraciji – so slovenskemu javnemu zdravstvu šteti dnevi?

»Zdravje ni le pravica, ampak temeljno človeško dostojanstvo. Naša naloga je, da zagotovimo, da vsak državljan Slovenije dobi kakovostno zdravstveno oskrbo, ko jo potrebuje. To pomeni končanje čakalnih vrst, odpravljanje birokracije in ustvarjanje sistema, ki deluje za vsakogar, ne glede na socialno ali ekonomsko stanje,« pravi aktivna akterka v političnem prostoru in poznavalka evropskega političnega prostora Mojca Erjavec, ki je kar 15 let delovala v Bruslju.

Mojca se podaja v boj za poslansko mesto v evropskem parlamentu, o čemer bomo volivci odločali junija letos. Prepričana je, da na evropski ravni obstajajo rešitve za kompleksne probleme, ki pestijo slovensko zdravstvo. »Čeprav je zdravstvo področje, ki ga mora v prvi vrsti urejati država in ne Evropska unija, lahko z dejansko izvedljivimi predlogi poizkusimo izboljšati situacijo na državni ravni, tudi tako, da znanje izkoristimo z usmerjanjem evropskih sredstev, ki nam pri reševanju izzivov lahko pomagajo,« pravi Mojca.

»Ena od možnih poti naprej je nenehno izboljševanje transparentnosti in odgovornosti preko skupnih čezmejnih javnih naročil. To vključuje uvedbo strogih protikorupcijskih politik in mehanizmov nadzora ter spodbujanje odprtosti in preglednosti v vodenju zdravstvenih ustanov. Ključna je tudi skrb za duševno zdravje Slovencev, zato se zavzemam za evropske projekte, usmerjene v povečanje dostopa do psihoterapevtskih in psihiatričnih storitev, za sprejetje ukrepov za odpravo stigme okoli duševnih bolezni ter za spodbujanje ozaveščenosti in izobraževanja na tem področju,« razloži. Poleg boja proti korupciji in krepitve duševnega zdravja pa opozarja, da se moramo v procesu reševanja izzivov slovenskega zdravstvenega sistema osredotočiti tudi na čezmejno sodelovanje za izboljšanje dostopnosti zdravstvenih storitev. »Slednje lahko igra ključno vlogo pri zmanjšanju čakalnih dob in zagotavljanju hitrejše oskrbe za tiste, ki jo potrebujejo,« je prepričana Erjavčeva. Pa vedno višje cene zdravstvene administracije? Ceno zanjo seveda plačujejo pacienti. »Razlika v odstotkih, ki jih država nameni za administracijo, je lahko ključna. Države z nižjim odstotkom za administracijo, kot so Češka, Slovaška in Baltske države, so imele manjši vpliv na denarnice svojih državljanov. Le 2 odstotka na prebivalca manj za administracijo bi v slovenskem zdravstvu pomenilo 42 evrov več ob koncu leta za pacienta – to pa je že šest stekleničk sirupa Calpol za otroka ali šest škatlic Aspirina za lajšanje glavobola,« pojasni Mojca Erjavec.

Zdravje je pogoj za kakovostno življenje, vendar so visoke cene v zdravstvu in vpliv inflacije izziv, ki zahteva pozornost. Pogosto se postavlja vprašanje, ali si lahko vsi pacienti privoščijo potrebne zdravstvene preglede in storitve brez finančnih obremenitev. »Lani so se zdravstvene storitve podražile za okoli osem odstotkov. Zaradi inflacije v zdravstvu se družine soočajo z izzivi prilagajanja svojega proračuna in iskanja alternativnih rešitev za ohranjanje zdravja. Zavedanje o vlogi politike pri oblikovanju zdravstvenih politik je bistveno za ustvarjanje boljšega sistema, ki bo dostopen in cenovno ugoden za vse,« zaključi Erjavčeva. Več o predlogih za rešitev slovenskega javnega zdravstva lahko preberete tukaj.