Toni Pugelj: kot najboljše nakupovalno središče na svetu se pripravljamo na praznike

Ljubljana, 1.12.2021 - V nakupovalnem središču  ALEJA poteka prava predbožična-novoletna pravljica. "Edinstvena atrakcija pa je tudi 750 kvadratnih metrov veliko drsališče ALEJI SKY s 100 metrov dolgimi ledenimi stezami. To je pravzaprav edino drsališče na strehi v Ljubljani in edino drsališče na prostem, ki je v prestolnici odprto v tem času. Poleg tega pa smo prejeli nagrado Global RLI Award. ALEJA je s to nagrado postala najboljše novo nakupovalno središče na svetu. Premagali smo ostale finaliste iz Kitajske, Italije in Srbije." je ponosno povedal Toni Pugelj, direktor ALEJE. 

S 1. decembrom se pričenja tudi ALEJINA praznična pošta. Ta vikend bo središče obiskal Miklavž, ki ga bodo spremljali navihani parklji in pridni angelčki. Sledi vikend prazničnih presenečenj in nato tudi Božičkov vikend. Dogajanje v tem mesecu bo zelo pestro, zabavno in zanimivo, vse aktivnosti pa bodo izpeljali varno in v skladu z določili trenutnih ukrepov. Potekal pa bo tudi božično-novoletni sejem so povedali na tiskovni konferenci.

VIDEO - TONI PUGELJ DIREKTOR ALEJE PRIPRAVLJAMO SE NA PRAZNIKE

Končajmo neenakosti, končajmo AIDS, končajmo pandemije

Ob letošnjem svetovnem dnevu boja proti aidsu UNAIDS poudarja, da je treba nujno odpraviti neenakosti, ki povzročajo aids in druge pandemije po vsem svetu. Brez pogumnega ukrepanja proti neenakostim svet tvega, da ne bo dosegel ciljev za odpravo aidsa do leta 2030 v sklopu Agende za trajnostni razvoj, tvega podaljšanje pandemije COVID-19 ter naraščanje socialne in gospodarsko krize. Pandemija COVID-19 ogroža napredek, ki ga je svet dosegel v zadnjih 20 letih v zvezi z bojem proti virusu HIV, saj imajo zaradi zaprtja držav ljudje manj možnosti testiranja in še slabši dostop do primernega zdravljenja. Hkrati se s COVID-19 povečujejo neenakosti med ljudmi in poglablja revščina, kar povečuje možnosti za okužbo. Največ okužb je še vedno v ekonomsko revnejših državah sveta, kar 67% vseh okuženih živi v podsaharski Afriki. Caritas Internationalis že preko tri desetletja deluje v boju proti AIDS-u, v več kot 100 državah podpira preventivne dejavnosti pred okužbo s HIV in zagotavlja primerno zdravstveno oskrbo obolelim. Tudi Slovenska karitas podpira delovanje zdravstvenih centrov v Afriki v sodelovanju s slovenskimi misijonarji, ki izvajajo preventivne dejavnosti in skrbijo z bolnike z aidsom ter ljudem omogoča dostojno delo v akciji Z delom do dostojnega življenja, ki zmanjšujejo možnosti, da bi bili revni prisiljeni v tvegane situacije, ki povečujejo možnost okužbe z virusom HIV. 

Mreža Caritas Internationalis, že preko tri desetletja izkazuje »dejavno ljubezen in bližino Cerkve« do oseb, okuženih z virusom HIV in obolelih za aidsom. Karitas v več kot 100 državah po svetu, podpira projekte ozaveščanja in preventive pred okužbo s HIV, zagotavlja zdravila, primerno oskrbo ter podpira okužene s HIV in obolele za aidsom. Karitas veliko naredi tudi v smislu zagovorništva pri vladah, mednarodnih organizacijah ter farmacevtskih družbah, da bi dosegli univerzalni dostop do cenovno ugodnih in primernih zdravil za vse, ki jih potrebujejo.

Na tem področju je dejavna tudi Slovenska karitas. V zdravstvenih centrih v Afriki, ki ji v sodelovanju s slovenskimi misijonarji podpira Slovenska karitas s pomočjo akcije Za srce Afrike in ob podpori Ministrstva za zunanje zadeve RS in Misijonskega središča, zdravstveni delavci pomagajo okuženim s HIV in obolelim za AIDS-om, in sicer s testiranjem, zdravili in tudi s hrano. Izvaja pa se tudi redna preventivna zdravstvena vzgoja za prebivalstvo, da bi se preprečile nove okužbe. Okuženim s HIV in obolelim za aidsom Slovenska karitas pomaga tudi preko akcije Z delom do dostojnega življenja in mesečnega daru slovenskih darovalcev. Preko te akcije so z aidsom oboleli starši v Ruandi in Burundiju dobili delo in plačilo zanj, kar je sicer za okužene osebe s HIV zelo težko. Na ta način lahko z zaslužkom preživijo svoje družine in tudi sebe. Kar je za bolnike ob tem posebej pomembno je, da redno jedo, ker brez hrane protiretrovirusna zdravila ne delujejo in so zelo šibki. Odkar so okuženi s HIV vključeni v delo v sklopu programa z  delom do dostojnega življenja in zaslužijo za svoje preživetje, se počutijo tudi bolj vredne in koristne, prvič so si upali spregovoriti v skupini tudi o svojih težavah.

Najbolj so z virusom HIV še vedno ogroženi prebivalci ekonomsko revnejših država sveta (t.i. držav globalnega juga). AIDS ogroža življenje 38 milijonov ljudi po svetu, ki so okuženi s tem virusom. V letu 2020 je bilo okoli 1,5 milijona novih okužb, 680 000 ljudi je izgubilo življenje. AIDS pa ni samo bolezen, je fenomen, ki je v predvsem v revnejših državah, predvsem v podsaharski Afriki, kjer živi okoli 26 milijonov vseh okuženih na svetu, močno povezan z revščino in jo še poglablja. Mnoge ženske so zaradi revščine in preživetja družine prisiljene v prostitucijo, kjer je možnost okužbe večja, ko pa si enkrat okužen, je tvoje zdravje šibko in težje preživljaš svojo družino. Neenakost med spoloma, in možnosti za dostojno delo žensk, pa se je v času COVID-19 v teh državah še povečala in s tem se tudi povečuje tveganje za okužbo s HIV. Med okuženimi je tudi skoraj 2 milijona otrok, ki se pogosto okužijo ob rojstvu ali preko materinega mleka in če ne dobijo primerne terapije, pogosto ne doživijo svojega drugega rojstnega dne. Ob tem ima le 74 % okuženih odraslih in le 54 % okuženih otrok dostop do primernih zdravil. Zato so v teh državah, kjer je stopnja ogroženosti visoka, nujno potrebne preventivne dejavnosti, kot je predvsem spodbujanje k zakonski zvestobi, kot tudi podpora razvojnim projektom, ki revnim omogočajo dostojno delo in preživetje ter dostop do primernega zdravljenja za vse okužene s HIV.

Pandemija COVID-19 ogroža napredek, ki ga je svet dosegel na področju zdravja v zadnjih 20 letih, vključno z dosežki v zvezi z bojem proti virusu HIV, saj je bilo zaradi zaprtja držav v določenih obdobjih testiranje za HIV in zdravljenje bolnikov težje. Osebe, ki živijo s HIV, imajo hujše posledice in več spremljajočih bolezni zaradi COVID-19 kot osebe, ki ne živijo s HIV. Sredi leta 2021 večina ljudi, ki živijo s HIV, ni imela dostopa do cepiv COVID-19. Študije iz Anglije in Južne Afrike so pokazale, da je bilo tveganje smrti zaradi COVID-19 med osebami s HIV dvakrat večje kot pri splošni populaciji. V podsaharski Afriki živita dve tretjini (67 %) ljudi, ki živijo s HIV. Vendar cepiva COVID-19, ki bi jih lahko zaščitila, ne prihajajo dovolj hitro. Julija 2021 je manj kot 3 % ljudi v Afriki prejelo vsaj en odmerek cepiva COVID-19. Zapore cepiva COVID-19 in druge omejitve so onemogočile testiranje na HIV in v številnih državah povzročile strm padec števila diagnoz in napotitev na zdravljenje okužbe s HIV. Globalni sklad za boj proti aidsu, tuberkulozi in malariji je poročal, da se je po podatkih, zbranih v 502 zdravstvenih ustanovah v 32 afriških in azijskih državah, med prvimi zaporami COVID-19 leta 2020 v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019 testiranje na HIV zmanjšalo za 41 %, napotitve na diagnosticiranje in zdravljenje pa za 37 %. (Vir: Unaids)

"Epidemijo aidsa je še vedno mogoče končati do leta 2030," je v sporočilu ob svetovnem dnevu aidsa zatrdil generalni sekretar Združenih narodov António Guterres. "Vendar bo za to potrebno okrepljeno ukrepanje in večja solidarnost. Da bi premagali aids in zgradili odpornost proti pandemijam prihodnosti , potrebujemo skupno ukrepanje."