V Jakopičevemu drevoredu odprli razstavo 'Ustvarjalen otrok'

Ljubljana, 21.7.23 - Pionirski dom – Center za kulturo mladih v letošnjem letu obeležuje 60 let delovanja. Velja za vodilno institucijo na področju ustvarjalnega preživljanja prostega časa. V šestih desetletjih je bilo v različne programe vključenih sto tisoč otrok in mladostnikov, zato je pomembno vplival na vzpodbujanje, izobraževanje ter udejanjanje le-teh na kulturno-umetniškem in jezikovno-kulturnem področju. Letošnjemu jubileju se bodo poklonili tudi s pregledno razstavo z naslovom Ustvarjalni otrok, ki bo na Jakopičevem sprehajališču na ogled med 21. julijem in 4. septembrom. V četrtek, 31. avgusta bomo ob 16. uri na grajskem dvorišču pred MGLC-jem razstavo popestrili s prav posebnim dogodkom, ki ga ne gre zamuditi.       

Postavitev panojev s fotografijami na Jakopičevem sprehajališču opazovalca razstave popelje skozi večplastno bit Pionirskega doma od začetka leta 1963 do današnjih dni. Skrbno izbrani trenutki in občutki, ki so jih v šestdesetih letih ujeli v objektiv, odstirajo bogat program Pionirskega doma. Z barvitostjo fotografij želijo pokazati raznolikost ter razvoj dejavnosti in ob enem poudariti, da je trenutek za praznovanje tukaj in zdaj.

Avtor razstave je dolgoletni pedagog za risanje in slikanje v Pionirskem domu, Iztok Amon. S pedagoškim delom, delavnicami, razstavami in številnimi predstavitvami deluje na različnih področjih. Pri snovanju razstave Ustvarjalni otrok se je ukvarjal z otroki in mladimi, ki so v bogati zgodovini Pionirskega doma ustvarjali svoje izdelke in primerjal, kako mladi to počnejo dandanes. Primerjava in dokumentacija gradiva predstavlja svojevrsten izziv pri snovanju kulturnih programov in skrbi za kar najboljše preživljanje prostega časa v Ljubljani. Amon ustvarjalno delo opredeljuje s tremi vlogami: naloga mentorja ali pedagoga, naloga umetnika in naloga promotorja ustvarjalnosti. Pedagoške metode se vseskozi spreminjajo, kar je razvidno tudi na razstavnih fotografijah pričujoče razstave.

Razstava, ki je plod sodelavk in sodelavcev Pionirskega doma je nastajala več mesecev. Ker je v 60 letni zgodovini ustvarjalo mnogo otrok in mladih, je bil izbor del, ki so jih prilagodili za razstavo izjemno težak. Hkrati so prebrskali arhiv in za javnost pripravili že pozabljene utrinke, ki smo jim za protiutež postavili fotografije današnjih dejavnosti. Pod sodobne fotografije se tako podpisujejo Manca Juvan, Sandi Skok, Mitja Lukić, Iztok Amon, Miran Juršič in Gordana Grlič. Razstava bo na ogled na Jakopičevem sprehajališču med 21. julijem in 4. septembrom; 31. avgusta jo bomo ob 16. uri na grajskem dvorišču pred MGLC-jem popestrili s prav posebnim dogodkom. Nastopili bodo otroci, ki se bodo udeležili raznolikih počitniških šol in pripravili predstavo z elementi gledališča, cirkusa in glasbe.

Vsi ljubitelji umetnosti vljudno vabljeni, da se radovedno ter s kančkom nostalgije sprehodite med panoji in prebudite otroka v sebi.

 Več informacij na pionirski-dom.si

Zakon o dolgotrajni oskrbi je sprejet #video

Ljubljana, 21.7.2023 - Poslanci so po izglasovanem odložilnem vetu državnega sveta na izredni seji znova potrdili zakon o dolgotrajni oskrbi. Za je glasovalo 52 poslancev, 10 jih je bilo proti, za potrditev je bilo potrebnih 46 glasov. Novi zakon o dolgotrajni oskrbi je nujno potreben, saj smo v Sloveniji starajoča se družba. Osredotoča se na oskrbo na domu, kjer bodo na voljo takšne storitve kot v domovih za starejše. Novi zakon o dolgotrajni oskrbi bo okrepil kakovost in nabor storitev tudi v domovih tako, da bo bivanje tamkajšnjih stanovalcev čim kakovostnejše in povezano z zunanjo skupnostjo. Po trenutni ureditvi nastanjeni v domu plačujejo nastanitev in storitve, po novem zakonu pa bo treba plačati le namestitev.

Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDO) predstavlja prvo tovrstno sistemsko in celovito rešitev na področju socialnega varstva, saj ureja tako izvedbeni del storitev kot financiranje področja. "Upravičeno lahko zaključimo, da smo uspeli narediti najbolj pomemben korak na socialnovarstvenem področju v državi doslej," pojasnjuje minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac in dodaja, da zakon prihaja kot popolnoma nov steber socialne države.

ZDOsk-1 sicer ureja pravice in storitve, ki jih za osnovna vsakodnevna opravila in vključenost v skupnost potrebuje širša skupina ljudi, ne le starejši. Na izvedbeni ravni se zakon osredotoča na več novih storitev. 

Prva v sklopu novih splošno dostopnih pridobitev je vstopna točka. Ta bo zagotovila vse informacije in enostaven dostop do storitev. Vsakdo, ki bo želel priti do katerekoli storitve dolgotrajne oskrbe, bo na vstopnih točkah pri centrih za socialno delo dobil vse informacije, ocenjevanje upravičenosti in vpeljavo v sistem. Vstopna točka bo na voljo tudi prek telefona.

Zakon krepi storitve pomoči na domu, saj si večina upravičencev želi čim dlje ostati doma. Storitve ureja na način, da je uporabniku na voljo vsa pomoč in oskrba, ki bi jo sicer lahko dobil le v instituciji: od pomoči pri oblačenju, hranjenju, uživanju zdravil in drugega.

V Republiki Sloveniji deluje močna javna mreža socialnovarstvenih institucij, v katerih pomembno poslanstvo opravlja strokoven kader. Tudi to področje novi zakon krepi, tako kadrovsko kot storitveno in infrastrukturno. V skladu z določbami novega zakona bodo stanovalke in stanovalci v domovih iz lastnega žepa zdaj krili samo nastavitveni del, solidarnostna blagajna bo poskrbela za celoten obseg socialno-varstvenih storitev.  

Institut oskrbovalca družinskega člana bo na voljo družinskim članom, ki bodo za oskrbo prejeli 1.2-kratnik minimalne plače v Republiki Sloveniji in jim bo na voljo 21 dni dopusta. V tem času bodo oskrbovanci nameščeni v socialno-varstveni ustanovi, ki jim bo nudila enak obseg storitev.

Novost je tudi splošen dostop do storitev e-oskrbe. Elektronska zapestnica je pomembna pridobitev, saj stalno beleži stanje oskrbovanca, v primeru nesreče se poveže s klicnim centrom in aktivira urgentno ekipo. Storitev je na trgu na voljo že zdaj, z novim zakonom postaja brezplačna in splošno dostopna.

Preurejena novost je tudi denarni prejemek, s katerim bo lahko oskrbovanec sam razpolagal in ga porabil za storitve dolgotrajne oskrbe v skladu s svojo odločitvijo.

Poleg izvedbenega dela pa središčna sistemska novost, ki jo uvaja zakon o dolgotrajni oskrbi postaja zagotovljen sistem javnega financiranja. Poleg letnega zagotovljenega proračunskega deleža v višini do 190 milijonov evrov, zakon uvaja tudi sistemski del, v katerega bodo delež prispevali delavci, delodajalci in upokojenci.

Minister za solidarno prihodnost ob sprejetju zakona poudarja, da smo na pragu izgradnje močnega in dostopnega javnega sistema, v katerem dobrobiti, zdravja ter zmožnosti za normalno življenje naših babic, prijateljev in sorodnikov ne odrejajo premiki kapitala na trgu, konkurenca in debelina denarnice, ampak družbena solidarnost. Kot pravi rek: "Vsi za enega, eden za vse."  

Ministrstvo za solidarno prihodnost bo v naslednjih dneh pričelo s pripravo podzakonskih aktov, ki jih bo sooblikovalo z deležniki iz strokovne javnosti in civilne družbe ter medresorsko.

VIDEO - TV DNEVNIK SLOVENIJE 21.7.2023

Javno pismo društva Srebrna nit

Društvo Srebrna nit – združenje za dostojno starost pričakuje tvorno sodelovanje celotne družbe pri urejanju pogojev za dostojno starost svojih državljank in državljanov

Slovenija se s pripravo zakonske ureditve dolgotrajne oskrbe ukvarja že od leta 2003. Vselej se je zataknilo pri virih financiranja. Tudi tokrat smo priča odporom do ponujenih rešitev. Kot kaže, nekateri deležniki še vedno nimajo volje in odgovornosti, da bi soglašali s končno ureditvijo pogojev za dostojno življenje starejše populacije, ki predstavlja že več kot četrtino vseh prebivalcev. V prihodnje bo po različnih projekcijah ta delež še naraščal. 

Poudarjamo, da podpiramo zakonsko ureditev dolgotrajne oskrbe. Kdaj bomo to področje uredili, če ne zdaj, ko že več deset tisoč prebivalcev v državi nujno potrebuje oskrbne storitve? V Srebrni niti smo imeli priložnost sodelovati v posvetovalni skupini na Ministrstvu za solidarno prihodnost, žal pa ekipa večine naših predlogov ni upoštevala. Zavedamo se, da zakon ni idealen, premalo je celovite skrbi za uporabnike, premalo je poudarka tudi na zdravstvenih vidikih dolgotrajne oskrbe, ne le socialnih. Zakon predvideva oprostitev plačila za vse tiste, ki prejemajo DSP oz. varstveni dodatek, še bolje bi bilo, če bi bili oproščeni prispevka vsi, ki so pod pragom revščine. Skrbi nas, ker so predlagatelji izbrali vstopne točke v CSD-jih in ne v DSO-jih ali v patronaži, kot smo predlagali ali v opredelitvi multidisciplinarnih timov z zastopanjem socialne, zdravstvene in pravne stroke.  Zdravstveno stanje uporabnika/ce bo eden od ključnih parametrov pri ocenjevanju storitev dolgotrajne oskrbe, zato smo predlagali drugačne profile presojevalcev na vstopnih točkah, a nismo bili upoštevani. Ključni pomisleki, ki jih imamo ob zakonu, ostajajo, vendar pa sprejetje zakona podpiramo, saj njegovo zaviranje in zavračanje trajata že predolgo.

Zaradi izogibanja določitvi sistemskega vira financiranja dolgotrajne oskrbe se nenehno ponavlja zgodba, ki se je začela pred dvajsetimi leti. Vse dozdajšnje različice zakonov o dolgotrajni oskrbi so padle prav zaradi nestrinjanja s financiranjem na način plačevanja prispevkov, družba in politika pa niso bile pripravljene iskati drugih virov, kot so na primer obdavčitev nepremičnin, intelektualne lastnine  in drugega premoženja. Če se bo to zgodilo tudi tokrat, bomo starejši brez moči in brez oskrbe še naprej.  Lahko si samo predstavljamo, kako dobro urejeno oskrbo, primerljivo s skandinavskimi državami na primer, bi imeli, če bi prispevke plačevali že dvajset let.

Zavrnilna stališča predstavnikov delodajalcev, tudi obrtnikov in kmetov, so  nesprejemljiva, saj kažejo na popolno nerazumevanje in nepoznavanje področja dolgotrajne oskrbe. Ne zavedajo se, kako se bo staranje družbe odrazilo v razvoju gospodarstva in družbe kot celote. Njihovo ozko gledanje na interese lastnikov in nepripravljenost na solidarnost nas bolijo in globoko žalijo. Mar starejši nismo vredni enega odstotka, čeprav še vedno prispevamo, vsak po svojih močeh, k dobrobiti družbe, saj opravljamo enormno količino neplačanega dela? Pomagamo svojim otrokom, varujemo vnuke, negujemo partnerje in sorodnike, se vključujemo v prostovoljstvo in s tem prispevamo k blaginji vseh. Navsezadnje smo to državo – v njej vrtce, šole, zdravstvene domove in domove za starejše – gradili že takrat, ko je bila večina današnjih upravljalcev in lastnikov še v osnovni šoli. Morda bi morali prispevek za dolgotrajno oskrbo preimenovati v »prispevek za delno povračilo za opravljeno prostovoljno delo starejših«, da bi ga predstavniki delodajalcev, obrtnikov, kmetov in študentov razumeli in sprejeli.

Sprašujemo se, zakaj delodajalci niste problematizirali določbe iz prejšnje različice zakona, ki je v 48. členu prav tako predvidela "obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo". Če vas zdaj vodijo politično-strankarski motivi, potem smo v Srebrni niti upravičeno zelo zaskrbljeni, saj to pomeni, da bo kar četrtina Slovencev še naprej živela pod preprogo socialno-politične sprejemljivosti. Predstavnike deležnikov, ki zavračate financiranje dolgotrajne oskrbe, prosimo, da nam javno v medijih odgovorite na vprašanja: Kaj si predstavljate pod pojmi etičnih vrednot, kot so spoštovanje in odgovornost do starejših generacij, poštenost in pravičnost pri upoštevanju našega minulega in sedanjega prispevka, medgeneracijska solidarnost pri zagotavljanju dostojne starosti? Katere storitve dolgotrajne oskrbe mora zagotavljati tako imenovana socialna država, če sploh katere, katere pa naj si preskrbimo starejši sami? Pri tem vas prosimo, da pomislite ne le na tiste, ki imajo lastnino in prihranke, ampak predvsem na tiste najštevilnejše, ki je nimajo in lahko pomoč iščejo le pri dobrodelnih organizacijah, na klopcah v parkih in v kartonskih škatlah v nezaklenjenih podhodih.

Če želimo zakonsko urediti vprašanje dolgotrajne oskrbe, moramo prispevati vsi, tako upokojenci kot tisti, ki boste oskrbo potrebovali šele čez čas, torej zaposleni, kmetje, obrtniki, študenti. Od Ministrstva za solidarno prihodnost pa pričakujemo, da bo pripravilo izvedbene akte ZDOsk1 kar najhitreje, da se bo zakon lahko izvajal in dograjeval, upoštevaje spreminjanje razmer.

Upamo na konstruktiven dialog z vsemi deležniki, na njihovo razumevanje in neposredno sodelovanje tudi v prihodnosti.

Pripravili:                                                                                       Predsednica:

Darinka Klemenc                                                                           Anita Caruso

Mag. Bojana Cvahte

 

Društvo Srebrna nit je javno pismo poslalo naslednjim: 

Vlada R Slovenije

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Ministrstvo za solidarno prihodnost

Ministrstvo za zdravje

Skupnost socialnih zavodov Slovenije

Mediji

Poletje v Tivoliju 2023 se zaključuje

V zadnjem tednu festivala Poletje v Tivoliju bo v torek 25. 7. 2023 ob 20. uri v MGLC Grad Tivoli  nastopil duo Orange8. Italijanska izvajalca Valentina Criscimanni in Sergio Ferrari se bosta slovenskemu občinstvu predstavila s čistim psihedeličnim folkom, lisergično glasbo, ki izvira iz želje po potovanju, odkrivanju novih svetov in vzpostavljanju stika z novimi kulturami in razpoloženji. Pred torkovim koncertom vabijo še na zadnji voden ogled pop-up razstave HAHAHA/AHAHAH: Od umetniške prakse do tipografije, ki bo na sporedu ob 17. uri v Mestni galeriji Ljubljana.

Letošnja sezona Poletja v Tivoliju se bo zaključila s četrtkovim koncertom sproščene glasbene zasedbe Anomalo. Ptujski glasbeniki očarajo s svojimi kompozicijami in sladkobnim synthpopom. Bend je nastal leta 2019 kot rezultat nekajletnega druženja, izjemnega zanimanja za glasbeno produkcijo ter eksperimentiranja z glasbo in sintetičnimi zvoki, še posebej tistimi iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. Četrtkov koncert je plačljiv, vstopnico, ki stane 6 €, lahko kupite pred začetkom koncerta na prizorišču. MGLC Švicarija je na dan koncerta odprta do 21. ure.

Podrobnejši spored dogodkov TUKAJ