Sveta gora, 15.8.2019 - Po šestih letih se je v frančiškanski samostan in baziliko na Sveti Gori vrnil na mesto gvardijana med verniki in tudi širše zelo priljubljen pater Bogdan Knavs. Ob tej priložnosti in ob današnjem prazniku Marijinega vnebovzetja oziroma Velikem šmarnu ga je pred radijski mikrofon povabil Valter Pregelj, novinar RADIO PRVI SLO. Med Primorci zelo priljubljen pater - navsezadnje je leta 2013 postal tudi Osebnost Primorske - je najprej opisal svoje občutke ob vrnitvi v Marijino svetišče na Sveti Gori.
15 avgust 2019
Razstava Hommage Zmagu Posegi: Deset let kasneje
V Atriju vhoda v prostore Festivala Ljubljana bodo 20. avgusta ob pol osmih zvečer odprli razstavo del akademskega kiparja Zmaga Posege z naslovom Hommage Zmagu Posegi: Deset let kasneje. V slovenski likovni prostor je akademski kipar Zmago Posega (Postojna, 1959–Šempeter pri Gorici, 2009) vstopal na začetku osemdesetih let preteklega stoletja.
Njegova ustvarjalna pot je bila v marsičem posebna, saj je kiparstvo, kot ga je sam videl, od njega zahtevalo veliko – ne samo ustreznega prostora, gline, kamna, kovine, lesa in drugih klasičnih materialov, temveč predvsem globok premislek, jasno videnje in predstavo, nezmotljiv čut za dimenzije, volumen in statiko, površino in prostor. Njegovo kiparstvo je prepoznavno avtorsko in ostaja, kot je zapisal Brane Kovič, »del modernistične paradigme, primer njene kontinuitete v času, ki se ga je prijela oznaka postmodernizma …«. Kustosinja razstave je dr. Nelida Nemec. Razstava bo odprta do 30. septembra letos.
Njegova ustvarjalna pot je bila v marsičem posebna, saj je kiparstvo, kot ga je sam videl, od njega zahtevalo veliko – ne samo ustreznega prostora, gline, kamna, kovine, lesa in drugih klasičnih materialov, temveč predvsem globok premislek, jasno videnje in predstavo, nezmotljiv čut za dimenzije, volumen in statiko, površino in prostor. Njegovo kiparstvo je prepoznavno avtorsko in ostaja, kot je zapisal Brane Kovič, »del modernistične paradigme, primer njene kontinuitete v času, ki se ga je prijela oznaka postmodernizma …«. Kustosinja razstave je dr. Nelida Nemec. Razstava bo odprta do 30. septembra letos.
Ruski muzikal Mojster in Margareta, preplet fantazije in resničnosti
V ljubljanskih Križankah bo v okviru Ljubljana Festivala 22. in 23. avgusta zvečer na sporedu Muzikal Mojster in Margareta je nastal na podlagi istoimenskega fantazijsko-satiričnega romana Mihaila Bulgakova, ki sodi med največje književne mojstrovine 20. stoletja.
Bulgakov je ustvaril vrsto pripovednih in dramskih del, ki so bila večkrat prepovedana, velja pa tudi za enega največjih satirikov 20. stoletja. Delo Mojster in Margareta je prežeto s filozofskimi mislimi, ki se zelo poglobljeno ukvarjajo z vprašanji dobrega in zla kot tudi z nasprotjem umetnosti in stvarnosti. Njegove uprizoritve v obliki muzikala se je prvi lotil slavni Andrew Lloyd Webber, a je zahtevni projekt po enem letu opustil.
Prevzeli so ga najboljši ruski umetniki in ustvarili nepozabno predstavo, ki s 3D-scenografijo, aromaučinki in dramatičnim vzdušjem potegne gledalca prav v središče dogajanja. Diabolično noto predstave poudarja angažma šestih skladateljev, šestih libretistov, 66 igralcev in 666 kostumov. Sodelujočim je uspelo ustvariti preplet fantazije in resničnosti, ki s pomočjo naprednega tehnološkega pristopa popelje gledalca skozi labirint človeških strasti in ob tem razkriva nekatere skrite pomene velikega romana.
Več predstavi lahko preberete na TUKAJ
Foto: Arhiv LF
Rezervna lokacija v primeru slabega vremena je Cankarjev dom. Končna lokacija bo določena na dan dogodka in objavljena na www.ljubljanafestival.si
Bulgakov je ustvaril vrsto pripovednih in dramskih del, ki so bila večkrat prepovedana, velja pa tudi za enega največjih satirikov 20. stoletja. Delo Mojster in Margareta je prežeto s filozofskimi mislimi, ki se zelo poglobljeno ukvarjajo z vprašanji dobrega in zla kot tudi z nasprotjem umetnosti in stvarnosti. Njegove uprizoritve v obliki muzikala se je prvi lotil slavni Andrew Lloyd Webber, a je zahtevni projekt po enem letu opustil.
Prevzeli so ga najboljši ruski umetniki in ustvarili nepozabno predstavo, ki s 3D-scenografijo, aromaučinki in dramatičnim vzdušjem potegne gledalca prav v središče dogajanja. Diabolično noto predstave poudarja angažma šestih skladateljev, šestih libretistov, 66 igralcev in 666 kostumov. Sodelujočim je uspelo ustvariti preplet fantazije in resničnosti, ki s pomočjo naprednega tehnološkega pristopa popelje gledalca skozi labirint človeških strasti in ob tem razkriva nekatere skrite pomene velikega romana.
Več predstavi lahko preberete na TUKAJ
Foto: Arhiv LF
Rezervna lokacija v primeru slabega vremena je Cankarjev dom. Končna lokacija bo določena na dan dogodka in objavljena na www.ljubljanafestival.si
Naročite se na:
Komentarji (Atom)