Dobrodelno okrog Slovenije se zaključuje in nadaljuje

Ljubljana, 21.5.2021 - Slovenska karitas, v sklopu programa YoungCaritas Slovenije se je konec aprila 2021 pridružila akciji Dobrodelno okrog Slovenije oziroma krajše DOS. DOS je največji vseslovenski humanitarni kolesarski dogodek, ko se s cestnimi kolesi prekolesari traso okrog celotne Slovenije v skupni razdalji 1225 kilometrov. V letu 2020 je bil projekt uspešno izpeljan prvič, kjer se je celotna trasa, pod vodstvom ultramaratonskih kolesarjev Damija Zupija in Alojza Poglavca, odpeljala skupno nepretrgoma. Letošnji DOS pa je bil razdeljen na 5 etap. 5 dni – 5 etap, skupaj povezanih v celoto okrog Slovenije. Zbirala so se sredstva za nakup koles za otroke iz socialno ogroženih družin. Uradni slogan projekta je: »POT ZA SREČO OTROK«.

Prva etapa se je pričela 27. aprila 2021 na mestnem trgu v Novem mestu. Vseh 20 kolesarjev, kateri so sodelovali na letošnjem DOS-u se je v jutranjih urah iz Novega mesta odpravili na 277 kilometrov dolgo etapo proti Portorožu. V drugi etapi so prekolesarili 303 kilometre do Soče, v tretji etapi so se preko Vršiča odpravili proti Prevaljam, za kar so morali prekolesariti 230 kilometrov. V četrti etapi do Dobrovnika še nadaljnjih 190 kilometrov in za zaključek iz Dobrovnika nazaj na izhodiščno točko, 1. maja 2021, v Novo mesto, nadaljnjih 225 kilometrov. Skupno torej 1225 kilometrov, v petih dneh, okrog celotne Slovenije.

Na poti okrog Slovenije so se 20-im kolesarjem lahko pridružili tudi ostali kolesarji z donacijo. Tekom kolesarjenja in naprej so se zbirale donacije tudi prek SMS sporočil s ključno besedo ZaKolo5 na številko 1919 ali pa z direktnim nakazilom na TRR. Ob trasi je kolesarje pričakalo več skupin podpornikov, ki so z okrepčilom za kolesarje ali donacijami še bolj polepšali plemenitost dogodka. Organizirale so se tudi nekatere lokalne Župnijske karitas, katere so samostojno zbrale donacije na svojih območjih  in nato donacijo predale predstavnikoma youngCaritas Slovenije, kateri so bili odgovorni za humanitarni del dogodka.

Tekom projekta se je že  prva dva dni zbralo  za nakup 12 koles, nato pa se je z naknadnimi donacijami do konca DOS-a in naprej ta številka povečala na 32 koles. Tisti otroci in mladostniki iz socialno ogroženih družin, ki ta kolesa prejmejo so že izbrani in prihajajo iz vseh koncev Slovenije. Iz vsake Škofijske karitas po dva otroka. Pol je deklic in pol dečkov v starostnem razponu od 9 do 17 let.

Nekaj otrok prihaja iz večjih družin, kjer bo kolo dobil najstarejši, tako, da ko bodo to kolo prerasli, ga uporabljali tudi mlajši bratje in sestre. V dveh primerih sta umrla očeta in so mame ostale same z otroci, nekateri starši izbranih otrok so kronično bolni, so invalidi ali pa brezposelni, ostali pa prejemajo nizke oziroma minimalne dohodke in si koles ne morejo privoščiti. Eno kolo bo namenjeno mladostniku, ki je z družino prišel iz Venezuele in kolo potrebuje, da lahko hodi na treninge nogometa ter se tako lažje vključuje v novo družbo. Kar nekaj otrok pa potrebuje izpravno kolo za opravljanje kolesarskega izpita, ker jim ga starši ne morejo omogočiti. Eno kolo se bo v sodelovanju z Društvom Celiac Slovenija namenilo otroku iz socialno ogrožene družine, ki ima celiakijo in mu na tak način pomagali premagovati težave s katerimi se srečuje pri sprejemanju svojega zdravstvenega stanja.

YoungCaritas pripravlja nadaljevalni in razširitveni projekt, s katerim bi s popravili in obnovo koles omogočali dostop do koles  in veselje do kolesarjenja še drugim otrokom in mladostnikom. Kolesa, ki jih bodo ljudje darovali, bodo v sodelovanju z nekaterimi kolesarskimi mojstri in prostovoljci youngCaritas obnovili in jih predali otrokom in mladostnikom iz socialno ogroženih družin.

Sredstva za srečo otrok se še naprej zbirajo preko SMS sporočil s ključno besedo ZaKOLO5 na številko 1919 in z direktnim nakazilom na TRR Karitas na:

Slovenska karitas

Kristanova ulica 1

1000 Ljubljana

TRR: SI56 0214 0001 5556 761

Sklic: 00 905

Namen: ZA KOLO

Peter Tomažič
generalni tajnik Slovenske karitas

Veleposlanik Irske Myles Geiran in blejski župan Janez Fajfar zasadila gorski javor kot darilo čebelam

Bled, 21. 5. 2021 -  V Zdraviliškem parku na Bledu raste novo drevo, gorski javor, ki je na Bled prinesel novo zeleno zgodbo. V tednu biodiverzitete in ob svetovnem dnevu čebel sta ga posadila veleposlanik Irske, njegova ekscelenca Myles Geiran in blejski župan Janez Fajfar.

»To drevo ima veliko pomenov. Je nekaj, kar lahko občudujemo, je nekaj praktičnega, hkrati pa je simbol prijateljstva med Irsko in Slovenijo ter Bledom. V svojem praktičnem smislu drevo prispeva k ekosistemu, prehranski varnosti, nudi okolje za čebele, od čebel pa dobimo med. Je simbol prijateljstva. Pomembno je tudi, da je prav ta teden teden biodiverzitete, obeležili pa smo tudi svetovni dan čebel«, je dejal veleposlanik.

Čebelarska zveza Slovenije je ob svetovnem dnevu čebel, ki ja nastal na pobudo Slovenije, zapisala:

»Da je lahko tudi majhna država, kot je Slovenija, uspešna v mednarodnem merilu, priča zgodba, povezana z razglasitvijo svetovnega dneva čebel. Od pobude, ki jo je predlagala Čebelarska zveza Slovenije v letu 2014 in jo enotno podprla slovenska politična javnost, pa vse do razglasitve na Generalni skupščini OZN v New Yorku 20. decembra 2017, so pretekla dobra tri leta. Letos, na dan rojstva velikega čebelarskega učitelja Antona Janše, 20. maja praznujemo svetovni dan čebel že četrto leto. Sporočilo tega dne je jasno: Naredimo več za čebele in druge opraševalce, da bomo na dolgi rok s tem pomagali k zagotavljanju hrane, ohranjanju zdravega okolja in biotske raznovrstnosti. Vse to v blaginjo nam in našim zanamcem!«

Predsednik Čebelarskega društva Bled Gorje Lovro Legat je dejal, da so posadili medovito drevo, kar je bil velik dogodek tudi v duhu svetovnega dneva čebel. Drevo bo rastlo poleg čebelnjaka, tako da bodo čebele imele hrano zelo blizu. Gorski javor medi tako kot smreka, ima posebne uši, ki izločajo medovito tekočino, ki jo potem čebele nabirajo. »Letos je za čebele zares slabo leto, sami moramo vzdrževati svoje čebele, njihov stalež, če ga bomo nehali, bodo pomrle od lakote. Vzdržujemo ga z dodatnim sladkorjem, sam se porabil že okoli 200 kg sladkorja za krmljenje in pogače. S tem samo vzdržujemo čebelji zarod, da ne usahne. Nujno potrebujemo lepše vreme, ko bo začela cveteti lipa, pa upamo, da tudi gozd, čebele morajo to cvetenje namreč dočakati v primerni kondiciji. Poudariti moram, da tega nismo nikoli počeli tako pozno pomladi, najdlje do 20. aprila, ne pa konec maja«, z zaskrbljenostjo pravi Lovro Legat. 

Dr. Jan Bizjak, ki je s svojo strokovno ekipo iz Infrastrukture Bled pripravil zemljo in prostor za drevo je pojasnil, da so posadili avtohtono slovensko drevo, gorski javor. »Drevo je avtohtono, najdemo ga po slovenskih gozdovih, medi, jeseni pa se tudi zelo lepo obarva. Tudi to je nenazadnje pomembno, saj bo drevo raslo v Zdraviliškem parku. Sadika je že kar velika, saj je bilo drevo šolano, to pomeni, da je bilo vzgojeno v drevesnici, kjer je preživelo kar nekaj let, njegova življenjska doba pa je sto let ali več.«

Čebelar Blaž Ambrožič pravi, da namesto da bi v letošnjem letu svoje panje in dejavnost razširil, da bi nastajale nove satnice, teh ni, sam pa je do sedaj porabil že 300 kg sladkorja. Brez hrane bi čebele pomrle takoj. In kaj letošnje razmere pomenijo za prihodnja leta? »Narava se bo pobrala, to ni dvoma. Pri čebelah je le problem, da če bi jih sedaj prepustil samim sebi, jih ne bi ostalo niti za preživetje vrste.«  Če je leto vremensko normalno, imajo čebele v naših krajih več kot dovolj hrane. »Zgodi se, da čebelarji iz drugih krajev čebele pripeljejo k nam na pašo. Pet let nazaj so bile na primer razmere idealne, ko je medila smreka, tako da so tudi čebelarji iz drugih krajev pripeljali čebele k nam na pašo«, še dodaja v upanju, da bo letos smreka ponovno zacvetela.  

Župan Janez Fajfar je bil vesel dogodka, veleposlaniku se je zahvalil za to prijetno in koristno gesto, čebelarjem pa zaželel vso srečo in predvsem lepše vreme. Zdraviliški park na Bledu je tudi sicer zelo prijazen do čebel, saj so v parku skupaj s postavitvijo učnega čebelnjaka zasadili tudi medovite rastline, tako da imajo čebele pašo zelo blizu.

Kranjska sivka je avtohtona slovenska pasma čebel. Ste vedeli, da lahko ob obisku Bleda obiščete tudi učni čebelnjak  Za kranjsko sivko je značilna skromna poraba hrane po zimi, pravijo na Čebelarski zvezi Slovenije, pa kljub temu so se čebele zaradi nenavadno mokre in mrzle pomladi letos znašle v hudih težavah. Na zmanjšanje paše v naravi se čebela namreč prilagodi z manjšim zaleganjem, kar seveda pomeni manj čebel. Pa še eno posebnost imajo – mirne so!

Foto: Turizem Bled

Bela lipicanca ponesla olimpijsko baklo

Lipica, Sežana, 21.5.2021 - Olimpijsko baklo sta ponosno dvignila jahača Kobilarne Lipica Birgit Fabris Sauer z lipicancem 233 Maestosom Thais XXXIX in Miro Dragić z lipicancem 261 Maestosom Slavina XIX. Predala sta jo županu Občine Sežana, Davidu Škabarju, ta pa sežanskim osnovnošolcem. Svečanemu dogodku je pečat vtisnila tudi atletinja Saša Prokofjev, ki je za Slovenijo nastopila na Poletnih olimpijskih igrah 2000 v Sydneyju.

»Slovenska olimpijska bakla simbolizira svetlobo, upanje, moč, samozavest in jekleno voljo, skupaj z olimpijskimi krogi pa tudi povezovanje. Prav to vodi kobilarno pri njenem poslanstvu reje lipicanskih konj, treninga klasične dresure in predstavljanja kobilarne s ciljem, da bo Lipica vselej imela posebno mesto v srcih Slovencev in na svoje zeleno posestvo pritegnila obiskovalce z vsega sveta,« je prihod olimpijske bakle pospremil direktor Kobilarne Lipica d.o.o. Matej Oset.

Jeklena volja in prepričanje, da je mogoče doseči najvišje cilje, sta vodila lipiške jahače tudi leta 1984, ko so nastopili na olimpijskih igrah v Los Angelesu in osvojili ekipno 10. mesto. Člani ekipe, ki je dosegla najvidnejši rezultat slovenskih jahačev na olimpijskih igrah – ne le v dresurnem jahanju, ampak v vseh konjeniških disciplinah – so bili: Alojz Lah z lipicanskim žrebcem 580 Maestosom Monteaura, Dušan Mavec z lipicanskim žrebcem 627 Favoryjem Wera IV in Stojan Moderc z lipicanskim žrebcem 596 Maestosom Allegra XXII.

Alojz Lah je z lipicanskim žrebcem 580 Maestosom Monteaura v individualni razvrstitvi osvojil 15. mesto, ekipi pa se je kot rezervni oziroma četrti jahač pridružil Ladislav Fabris, ki konjeniško ekipo Kobilarne Lipica vodi kot glavni trener.

Do danes ostaja to najvidnejši nastop slovenskih jahačev na olimpijskih igrah vseh časov in eden redkih olimpijskih nastopov lipicancev nasploh. Uspel je zaradi neomajne volje celotne ekipe. Več o olimpijskih jahačih iz Lipice in njihovih lipicancih bo predstavila knjiga Čudež leta 1984 izpod peresa Vita Avguština, ki bo junija izšla pri založbi PANB d.o.o., s podporo Kobilarne Lipica, Konjeniške zveze Slovenije in Združenja rejcev lipicanca Slovenije.

Sprejem slovenske olimpijske bakle sta organizirala Olimpijski komite Slovenije in Športna zveza Občine Sežana

Foto: Alenka Slavinec

Vseslovenska zelena mandala povezuje ljudi

Vseslovenska zelena mandala je nastala iz mandal, ki jih je več kot 80 turističnih in drugih društev, zavodov in organizacij, TIC-ov, varstvenih in medgeneracijskih centrov, domov za ostarele, vrtcev in šol ter posameznikov ustvarilo ob Zelenem dnevu slovenskega turizma, ki ga praznujemo ob Svetovnem dnevu čebel 20. maja.

Akcija Turistične zveze Slovenije se bo uradno zaključila 22. maja, ob Svetovnem dnevu biotske raznovrstnosti. Z mandalami iz najrazličnejših materialov Slovence vseh generacij opominjamo na pomen ohranjanja bogastva naravnega sveta, ki nas obdaja.

»V teh kriznih časih ljudje potrebujejo aktivnosti, ki pomagajo pri odstranjevanju stresa. Ustvarjanje mandal je kot nalašč za to,« poudarjajo na TZS.

»Veseli nas predvsem to, da so se poleg deležnikov v turizmu v akcijo vključili številni vrtci in šole, medgeneracijski in varstveni centri ter domovi za ostarele. Po dolgem času ločenosti smo s to akcijo spet začeli povezovati ljudi. Nenazadnje je naš slogan: 'Turizem smo ljudje'!« 

Galerija vseh mandal bo v začetku naslednjega tedna na ogled na spletni strani TZS: https://turisticna-zveza.si/