01 maj 2024

Poslanica predsednice RS Nataše Pirc Musar ob mednarodnem prazniku dela

Spoštovane državljanke in državljani,
drage delavke in delavci!

Prvi maj je dan, ki nas opominja na pomembnost delavskih pravic, solidarnosti in enakosti med ljudmi ter na dosežke delavskega gibanja v boju za pravice delavcev po vsem svetu.



V času, ko se soočamo s številnimi izzivi in spremembami, je ključno ohraniti spoštovanje do dela in delavcev. Delo je temelj našega družbenega in gospodarskega življenja ter ključni dejavnik za blaginjo posameznika in skupnosti. Zato je nujno, da se zavedamo pomena poštenega plačila in dostojnih delovnih pogojev za vse delavce. Ponavljajoče se izkoriščanje zakonodaje s strani tistih, ki so v preteklosti že kršili pravice delavcev, se mora dokončno onemogočiti.

Na tej poti k bolj pravični in solidarni družbi se moramo zavedati tudi pomena sodelovanja in dialoga med delavci, delodajalci ter vsemi pristojnimi v družbi. Le s konstruktivnim dialogom in medsebojnim razumevanjem lahko gradimo okolje, ki spodbuja razvoj in blaginjo vseh.

Ob tem prazniku dela se zahvaljujem vsem tistim, ki vsak dan s svojim trudom in predanostjo soustvarjate našo družbo, našo državo. Bodimo ponosni na svoje delo in se zavzemajmo za njegovo pravično vrednotenje ter ustrezne pogoje za vse.

Želim vam prijeten praznik dela in vam iskreno čestitam!

Poslanica predsednika vlade dr. Roberta Goloba ob prvem maju, mednarodnem prazniku dela

Spoštovani državljanke in državljani, prebivalke in prebivalci Slovenije ter rojaki v zamejstvu in po svetu, iskrene čestitke ob prvem maju, prazniku dela, ki zgodovinsko simbolizira boj delavcev za dostojanstvo, enakopravnost in pravične delovne pogoje.

Robert Golob stoji pred zastavami.

Predsednik vlade dr. Robert Golob.

Teh nekaj prostih dni naj bo priložnost za razmislek o naši skupni prihodnosti. Časi, ko so podjetja potrebovala krepke in spretne roke, se spreminjajo: delodajalci bodo v prihodnje iskali zlasti znanje. Digitalizacija, umetna inteligenca in drugi fenomeni našega časa obetajo, da bomo v prihodnosti delali precej drugače, kot smo doslej.

Vlada se zaveda, kako pomembna je pri tem vloga države. Ustvarjati priložnosti z javnim izobraževalnim sistemom in spodbudami, da bo vsakdo našel svoje poslanstvo, poklic in delo, umerjene po njegovih talentih in zmožnostih. Ima pa država tudi nalogo, da poskrbi, da bodo družbena bremena pravično porazdeljena in ustrezno nagrajena. Za to si prizadevamo pri ponovni obuditvi socialnega dialoga med socialnimi partnerji. Polni zaposlenosti navkljub so med nami namreč še vedno zapostavljeni in premalo plačani poklici. Za njimi se skrivajo obrazi, ki požrtvovalno opravljajo svoje delo, a pogosto niso slišani. Preglasijo jih močnejše interesne skupine. Prizadevali si bomo, da bodo ti obrazi slišani in ustrezno nagrajeni.

Prazniki pa seveda prinašajo veliko lepega. Sinoči so po državi zagoreli številni kresovi. Tradicija v nebo švigajočih plamenov skriva tudi pomembno sporočilo: ljudje smo pripravljeni trdo poprijeti za delo, če le gre za cilj, ki je skupen vsem. Želim si, da bi skupaj gradili skupno pot. Na tej poti Slovenija potrebuje vsakogar. Aktivno se vključimo v družbeno dogajanje in s svobodnimi odločitvami prispevajmo k boljši prihodnosti. Le skupaj lahko zgradimo družbo, ki bo še naprej ponosna na svoje ljudi, njihovo inovativnost, delavnost, predvsem pa na socialno pravičnost.

Želim vam lep praznik dela, naj bo poln zasluženega počitka in veselja.

Dr. Robert Golob
predsednik Vlade Republike Slovenije

Zakaj praznujemo 1. maj praznik dela

Prvi maj je postal mednarodni praznik dela v spomin na dogodke, ki so se zgodili v Združenih državah Amerike v drugi polovici 19. stoletja. Eden od ključnih dogodkov je bil protest delavcev za uvedbo osemurnega delovnika, ki je bil organiziran 1. maja 1886 v Chicagu. Protestniki so zahtevali skrajšanje delovnega dne na osem ur in boljše delovne pogoje. Protest se je sprevrgel v nasilje, ko je bila vržena bomba in je prišlo do strelskega obračuna med policijo in protestniki. Ta dogodek, znan kot Haymarketova tragedija, je privedel do smrti več ljudi, vključno s policisti, in je postal simbol boja za delavske pravice.