Dunaj, december 2025 – Ne zato, ker bi morala, temveč zato, ker poslušalci začutijo, da se dogaja nekaj redkega. Nekaj, kar presega koncert. Njen glas ni le interpretacija – je izpoved, je bližina, je občutek, da si v tistem trenutku slišan tudi sam.
V času, ko glasba pogosto tekmuje z glasnostjo in hitrostjo sveta, Manca Izmajlova že petindvajset let vztrajno gradi drugačen prostor. Skupaj z možem, violinistom in dirigentom Benjaminom Izmajlovom, ustvarja umetnost, ki se ne vsiljuje, temveč se usede – globoko in trajno.
Glas, ki nosi slovansko dušo Evrope
Mančin žametni mezzosopran je postal njen zaščitni znak. Kritiki jo pogosto opisujejo kot pevko izjemne emocionalne inteligence – glasbenico, ki ne osvaja z močjo, temveč z resnico. Prav zato jo evropska publika vse pogosteje umešča med tiste redke umetnice, ki znajo povezati klasično vokalno kulturo, etno občutljivost in sodobno pripovedništvo.
Eden izmed prelomnih trenutkov njene kariere ostaja projekt »Slovanska duša«, posnet v Moskvi z Ruskim državnim simfoničnim orkestrom kinematografije. Ta projekt jo je utrdil kot interpretko, ki zna slovansko glasbeno izročilo predstaviti svetovno – brez patetike, a z globoko notranjo močjo.
»Glasba je z nami od prvega do zadnjega diha,« pogosto poudarja Manca. In prav ta misel se zrcali v vsakem njenem nastopu.
Celovec: stoječe ovacije in tišina, ki pove vse
Poseben pečat letošnji sezoni je pustil koncert v razprodanem Konzerthausu v Celovcu, kjer je Manca konec novembra nastopila s projektom DIVE!. Občinstvo – mešanica avstrijskih, slovenskih in mednarodnih obiskovalcev – jo je nagradilo s stoječimi ovacijami, a še bolj z zbranostjo, ki je vladala med pesmimi.
Projekt DIVE! ni le koncertni večer. Je poklon 17 legendarnim pevkám, interpretiran v šestih jezikih, in hkrati subtilno sporočilo o ženski povezanosti, pogumu in ustvarjalni moči. Manca je celovško publiko navdušila tudi s suverenim, toplim pripovedovanjem v nemščini, s čimer je še dodatno utrdila vtis umetnice, ki se naravno giblje v evropskem kulturnem prostoru.
VIDEOPopolna odrska simbioza
Pri tem ne gre prezreti vloge Benjamina Izmajlova. Njegova violina ni spremljava, temveč sogovornik. Na odru med njima ni hierarhije – le dialog. Ta redka umetniška simbioza je eden ključnih razlogov, da njuni projekti delujejo celovito, premišljeno in iskreno.
Skupaj danes ustvarjata tudi pedagoške vsebine, delavnice ter projekte za otroke. Decembra še posebej izstopa Mančina glasbena knjiga »Najlepše pesmice za vse letne čase«, ki spodbuja starše k prepevanju in vračanju k domačemu glasbenemu izročilu – tiho, a dragoceno protiutež digitalnemu svetu.
Konec leta v znamenju glasbe in dobrodelnosti
Čeprav bo silvestrovo Manca preživela umirjeno, v krogu družine, se že 2. januarja vrača na oder. V prestižni dvorani Casineum v Veldnu ob Vrbskem jezeru bo nastopila na gala novoletnem koncertu, ki bo imel tudi dobrodelno noto – zbiranje sredstev za družine v stiski v sodelovanju z Lions klubom. Dogodek že zdaj buri zanimanje širše regije in bo bržkone eden tistih večerov, kjer se glasba in srčnost združita v pravo praznično doživetje.
Dih kot temelj umetnosti
Kot mama treh otrok in izjemno aktivna umetnica Manca energijo črpa iz discipline. Njena knjiga »Vdihni življenje s polnimi pljuči«, ki je tik pred tretjim ponatisom, je postala priročnik za mnoge – ne le pevce, temveč vse, ki iščejo ravnotežje. Za prihodnje leto že napoveduje nadaljevanje te zgodbe.
»Ni dobrega petja brez pravilnega dihanja,« pravi. In prav ta miren, globok dih je tisto, kar poslušalci odnesejo s seboj s njenih koncertov.
V času nemira Manca Izmajlova ostaja glas tišine, lepote in človečnosti – umetnica, ki v evropskem prostoru ne kriči, a jo slišijo.