Spar namenil 10.000 evrov za prihodnost slovenske košarke

Spar Slovenija je kot dolgoletni sponzor Košarkarske zveze Slovenije namenil dodatnih 10.000 evrov sponzorskih sredstev za razvoj mladih slovenskih košarkarjev. Z donacijo je omogočil nakup nove športne opreme, 250 mladih košarkarjev pa popeljal na nepozabno športno doživetje z ekskluzivnim ogledom tekme med reprezentancama Slovenije in Hrvaške v ljubljanskih Stožicah.

V letu, ko bo slovenska košarkarska reprezentanca branila naslov evropskih prvakov, so se v podjetju Spar Slovenija odločili združiti slovenske navijače s prav posebnimi majicami »Ne se šparat« in dodati svoj delček k temu, da bomo v Sloveniji še dolgo spremljali košarkarske uspehe. Tako so na kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo med Slovenijo in Hrvaško v navijaško razgretih Stožicah uradno predali dodatnih 10.000 evrov sponzorskih sredstev Košarkarski zvezi Slovenije (KZS) s ciljem še naprej navduševati mlade za košarko ter jim omogočiti kakovostno vadbo ter razvoj potencialov.

Spar je donacijo v višini 10.000 evrov, h kateri so z nakupi navijaške majice »Ne se šparat« prispevali tudi kupci, namenil za nakup športne opreme, poleg tega pa omogočil nepozabno doživetje kar 250 udeležencem poletnih košarkarskih kampov pod okriljem KZS, ki so si v ljubljanskih Stožicah v živo ogledali tekmo kvalifikacij za svetovno prvenstvo med Slovenijo in Hrvaško. Mladi košarkarski upi so se tako veščin lahko učili od najboljših, obenem pa doživeli pristno navijaško vzdušje na posebej zanje rezervirani tribuni.

Direktor podjetja Spar Slovenija David Kovačič je ob predaji donacije povedal: »V Sparu slovensko košarko zvesto in ponosno podpiramo že 21 let. Tudi v tem pestrem košarkarskem letu smo stopili skupaj za njen razvoj ter s pomočjo naših kupcev, ki so se odeli v navijaške barve, pripomogli k prihodnjim uspehom slovenske košarke, za katere verjamem, da jih bo še veliko. Razširiti želimo navijaško vzdušje in na najboljši možni način podpreti slovensko reprezentanco na poti do novih uspehov. Verjamem, da to čutijo in želijo tudi naši kupci.«

Alijana Šantej: Digitalne kompetence potrebujemo vsi

Alijana Šantej iz Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje je povedala: "Na Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje smo od samih začetkov našega delovanja izhajali iz tega, da ljudje po upokojitvi ne morejo in ne smejo ostati zunaj družbenega razvoja, brez dostopa do znanja,  ki jim omogoča enakovredno vključenost v družbo. Znanje za vključenost potrebujemo na vseh področjih, vse bolj tudi za uporabo novih tehnologij. V naši ustanovi je prvo računalniško izobraževanje za starejše zaživelo že leta 1988. Vsa nadaljnja leta smo vlagali veliko prizadevanj v razvoj računalniških usposabljanj za starejše, opremili lastno računalniško učilnico, pridobili usposobljene in kakovostne mentorje, ki so razvili izobraževalne programe za razvoj digitalnih spretnosti posebej za starejše.

Potrebe po digitalni usposobljenosti se iz leta v leto večajo in nevladne organizacije jih vse težje zadovoljujemo same. Zato je bil zelo dobrodošel razpis Ministrstva za javno upravo za digitalno preobrazbo nevladnih organizacij in povečanje vključenosti njihovih uporabnikov v informacijsko družbo. Na podlagi uspešne prijave na razpis smo pridobili sredstva za posodobitev delovanja naše organizacije in razvoj univerze za tretje življenjsko obdobje v smeri pametne izobraževalne ustanove. Izdelali smo novo računalniško aplikacijo, ki bo tako zaposlenim kot animatorjem prostovoljcem omogočala sodobno digitalno rešitev in bolj učinkovito odzivanje na potrebe svojih članov in širše javnosti.

V okviru projekta, ki smo ga poimenovali Digitalna univerza za tretje življenjsko obdobje, smo za 207 članov in članic Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje v preteklem študijskem letu izvedli 90 brezplačnih digitalnih usposabljanj za uporabo e-pošte, spoznavanje varnosti na spletu, uporabo digitalnih potrdil, shranjevanje in urejanje datotek, delovanje pametnih naprav itd. V prihajajočem študijskem letu pa bomo izvedli še pet delavnic za usposabljanje animatorjev študijskih skupin za uporabo nove računalniške aplikacije.

Brez digitalno opolnomočenih starejših ni razvite in celovite digitalne družbe, v kateri so vse družbene skupine enakovredno vključene. Brez digitalnega znanja ostajamo izločeni iz družbe in odvisni od pomoči drugih. Poznavanje sodobnih tehnologij nam lajša življenje na mnogih področjih, od spletnih rezervacij in nakupov, ohranjanja socialnih stikov prek družbenih omrežij in video povezav, obiskovanja e-knjižnic, dostopa do virtualnih ogledov muzejev in galerij po vsem svetu, do storitev e-zdravstva, e-izobraževanja, e-bančništva, e-uprave itd. Domala ni področja, ki se ne bi vse bolj digitaliziralo, zato vsi potrebujemo tudi čedalje več znanja za uporabo raznih digitalnih orodij," je zaključila Alijana Šantej.

Besedilo: Janez Platiše
Foto: Peter Irman, Janez Platiše.  Arhiv SUTŽO