Teden solidarnosti Rdečega križa Slovenije 2020

Ljubljana, 27. 10. 2020 - Vsako leto od 1. do 8. novembra poteka Teden solidarnosti Rdečega križa Slovenije, ko na podlagi Zakona o Rdečem križu Slovenije (Ur.l. RS, št. 7/93, 79/2010) na vseh poslovnih enotah Pošte Slovenije pošiljkam dodajo doplačilne znamke, na vseh železniških in avtobusnih postajah v Sloveniji pa doplačilne vozovnice.

Skladno z načelom solidarnosti kot sistemskim pristopom je nakup doplačilnih znamk in vozovnic obvezen, vrednost znamke in doplačilne vozovnice pa na podlagi 28. člena Zakona o RKS in Uredbe Vlade RS o višini prispevka v korist Rdečega križa Slovenije v Tednu Rdečega križa in Tednu solidarnosti št. 00718-9/2018, dne 19. 4. 2018 (Ul. RS, št. 28/18) za leto 2020 znaša 0,17 €.

Slovar slovenskega knjižnega jezika 2 pomen besede solidarost opiše kot:'podpiranje, odobravanje ravnanja, mnenja koga', 'pripravljenost za medsebojno pomoč, sodelovanje' oziroma 'pomoč, sodelovanje' in 'zavest skupnosti, medsebojne povezanosti posameznikov zlasti v družbenem življenju'. Solidarnost je torej ravnanje posameznika ali skupnosti, ki podpira drugega, pomaga drugim, skupini ali skupnosti.

Iz Rdečega križa Slovenije sporočajo, da so ob Tednu solidarnosti tudi letos prižgali alarm, ki poziva k solidarnosti nas vseh za ohranitev našega edinega doma – planeta Zemlja. Poplave, neurja s točami in močnim vetrom in plimovanje so namreč v letu 2019 povzročile za več kot 100 milijonov evrov škode.

V Tednu solidarnosti 2019 je Rdeči križ Slovenije s prodajo doplačilnih znamk in vozovnic zbral 430.461,94 €. Predsednica Rdečega križa Slovenije, mag. Vesna Mikuž je povedala, da z doplačilom poštnine ali javnega prevoza v višini 0,17 € vsakdo prispeva delček v Sklad solidarnosti Rdečega križa Slovenije : »Do sedaj smo v letu 2020 iz Sklada solidarnosti za nujno potrebne enkratne pomoči ob neurjih ali manjših nesrečah v Sloveniji kot so požari ali zemeljski plazovi namenili skupaj 109.525€.«

Sredstva, zbrana Tednu solidarnosti, porabijo strogo namensko! Za pravilnost postopkov in razdelitev sredstev skrbijo Komisija Sklada solidarnosti, Nadzorni odbor Rdečega križa Slovenije, Upravni odbor Rdečega križa Slovenije in Glavni odbor Rdečega križa Slovenije. V skladu s pravilnikom se 30 odstotkov sredstev uporablja za enkratne finančne pomoči ob nesrečah manjšega obsega (lokalna raven), 70 odstotkov sredstev pa za zagotavljanje pomoči ob nesrečah večjega obsega (nacionalna raven).

V GIZ Mesne industrije Slovenije razočarani nad glasovanjem v EU parlamentu

V petek, 23. 10. 2020, so poslanci Evropskega parlamenta glasovali o spremembah Uredbe o skupni ureditvi trga, med drugim tudi o zaščiti mesnih poimenovanj pred (zlo)rabo tovrstnih  poimenovanj pri proizvodih rastlinskega izvora. Amandma (165) za zaščito mesnih poimenovanj v EU Parlamentu ni dobil zadostne podpore, zato zadeva na EU ravni ohranja status quo, državam članicam pa omogoča ureditev tega vprašanja na nacionalni ravni.

Tradicionalna poimenovanja mesa in mesnih izdelkov, ki so se skozi stoletja in trdo kmečko delo oblikovala tako v slovenskem kot evropskem prostoru, so globoko zakoreninjena  v naši kulturni dediščini. Ko govorimo o slanini, šunki, klobasah, salamah, zrezkih… se samo po sebi razume, da gre za proizvode iz mesa. S čedalje pogostejšo rabo  teh imen v industriji rastlinskih proizvodov ta dediščina postaja vedno bolj ogrožena, odpira pa tudi  temeljno vprašanje o pravici potrošnikov do korektnih informacij. Raba mesnih imen pri proizvodih rastlinskega izvora neredko ustvarja napačno sklepanje, da gre za nadomestke mesa v smislu okusa, prehranske vrednosti in enakovrednosti z vidika uravnotežene prehrane.

Potrebno je poudariti, da zahteva za zaščito mesnih poimenovanj ni uperjena proti veganskim in vegetarijanskim proizvodom, ta industrija zagotovo ima svoj prostor na trgu, kot tudi  številne možnosti in priložnosti za ustvarjanje novih proizvodov, ki pomenijo dodatno pestrost v  ponudbi prehranskih izdelkov. Pri plasiranju le teh na trg pa je vendarle potrebno upoštevati  osnovne tržne principe in graditev marketinške podobe na lastni vrednosti in z imeni,  ki jim pritičejo.

Iniciativa za zaščito mesnih poimenovanj, kljub močni angažiranosti evropske mesne industrije in živinorejcev, v EU parlamentu ni dobila zadostne podpore, ureditev tega vprašanja pa se prenaša na posamezne države članice, ki zaščito lahko uzakonijo na nacionalnem nivoju.  

Ker se predstavniki oblasti praviloma izrekajo v podporo slovenskemu kmetu, razvoju kmetijstva, podeželja in tradicionalnim vrednotam, je dobro vedeti kako so na petkovi plenarni seji glasovali  slovenski evroposlanci. Predlog (amandma 165) so podprli Romana Tomc, Franc Bogovič in Milan Zver, proti so se izrekli Tanja Fajon, Ljudmila Novak in Milan Brglez. Irena Joveva in Klemen Grošelj sta bila do predloga vzdržana.

Za slovenske rejce in proizvajalce mesa zaščita tradicionalnih poimenovanj  pomeni priznanje in spoštovanje njihovega dela pri zagotavljanju kakovostnega mesa in mesnih proizvodov, ki so nedvomno del slovenske kulinarične dediščine, zato bomo pobudo za uveljavitev zaščite na nacionalnem nivoju posredovali pristojnemu ministru (MKGP), pri tem pa računamo, da bo lojalnost odločevalcev v domačem prostoru višja od odtujenosti večine slovenskih evroposlancev.

Izidor Krivec, predsednik
GIZ Mesne industrije Slovenije

Založba Linguarus na 36. Slovenskem knjižnem sejmu (SKS)

Ljubljana, 27. 10. 2020 - Letošnji Knjižni sejem je zaradi epidemije covida-19 malce drugačen. Založba Linguarus tudi letos del 36. SKS, ki bo od 24. do 29. novembra potekal na spletu. Inovativne dvojezične knjige za hitrejše in učinkovitejše učenje tujih jezikov, pa tudi spoznavanje drugih narodnosti in njihovih običajev.

Pod sloganom Narazen, a vendar skupaj, s svojimi bralci, so dvojezične knjige Založbe Linguarus predstavljene v spletni trgovini https://www.marynastudio.com/c21/knjiga-za-darilo.

Čeprav je sprehod po knjižnem sejmu in listanje knjig posebno doživetje, lahko obdobje v znamenju epidemije bralci izkoristijo za tiste dejavnosti, za katere jim ob običajnem ritmu velikokrat primanjkuje časa. Z inovativnimi dvojezičnimi knjigami založbe Linguarus je utrjevanje znanja ruskega in slovenskega jezika učinkovit, drugačen, pravljični način.

Pripovedke o ruskem življenju so zakladnica spominov iz nekega drugega časa, drobcev, ki odstirajo pogled na življenje v Rusiji nekoč, na njihove običaje in kulturo.

Za krajšanje dolgih večerov so otrokom namenjene zgodbe o pravljičnih bitjih in pogumnih junakih ter njihovih razburljivih dogodivščinah. Kdo ve, morda bodo našli skriti zaklad? Da pa bodo pravljice oživele, jih spremljajo bogate ilustracije ter zvočni zapis v ruskem in slovenskem jeziku.

Nekdanja Sovjetska zveza je zavzemala ogromno in raznoliko geografsko področje ter združevala 15 republik. Z željo predstaviti in približati raznolikost narodov in njihovih kultur, so v založbi Linguarus izbrali 16 reprezentativnih pravljic in jih zapisali v ruskem in slovenskem jeziku.

Najnovejše pravljično popotovanje je Linguarus popeljalo v svet pravljic nekdanje Jugoslavije in slovenskih narečij. Posebnost knjige je, da so vse pravljice, tudi narečne, napisane tako v izvornem kot tudi slovenskem jeziku.

Več o knjižni zbirki Linguarus na https://www.marynastudio.com/c21/knjiga-za-darilo in tudi na https://www.linguarus.si/SpletnaKnjigarna