Kako zmanjšati gnečo v slovenskih lekarnah?

Farmacevti so zadnji v verigi zdravstvenih delavcev, s katerimi se pacient sreča znotraj zdravstvenega sistema. Njihova naloga je pacientu izdati pravo zdravilo v pravem odmerku ali sočasno kontraindiciranih (neželeni medsebojni učinek) zdravil. Po besedah farmacevta Bojan Madjar, mag. farm. spec. časovni pritisk neugodno vpliva na delo farmacevta in poveča možnost napak, ki se ne smejo zgoditi saj imajo spregledane morebitne  nepravilnosti ali napake lahko resne posledice na zdravstveno stanje uporabnika zdravil .

Bojan Madjar, mag. farm. spec.

Kako zmanjšati gnečo v slovenskih lekarnah? Nekatere spremembe v zdravstvenem sistemu, kot je uvedba terapevtskih skupin, medsebojno zamenljivih zdravil ali obnovljivih receptov, je lekarniškega farmacevta v Sloveniji dodatno obremenila. Farmacevti skušajo izboljšati uporabniško izkušnjo pri izdaji zdravil. »Tu je treba imeti v mislih dejstvo, da nas je v tem procesu udeleženih več deležnikov, pomembna sta še vsaj zdravnik in pacient. Zadnjič me je presenetil podatek, kako pogosto povprečni pacient, ki uporablja zdravila za zdravljenje kroničnih bolezni (srčno-žilne bolezni, bolezni pljuč, sladkorna bolezen ipd.) obišče lekarno. Tak bolnik, če ima urejeno bolezen, dobi ob vsakem obisku lekarne količino zdravil za tri mesece. Pričakoval bi torej štiri obiske letno. Statistika pa pravi, da tak bolnik povprečno pride v lekarno tudi do 11-krat, torej skoraj mesečno. Nad podatkom sem se zamislil, saj kaže, da imamo glede zmanjševanja gneče v lekarnah še ogromno rezerve. Do sistema, ki bo za paciente v lekarnah še bolj prijazen, bomo prišli s sodelovanjem vseh omenjenih deležnikov in zdravstvene politike,« zaključi Bojan Madjar.

Elektronski sistem čakalnih vrst lahko omili gnečo 

Zaradi gneče v slovenskih lekarnah so lahko uporabniki nestrpni, farmacevti in ostali zaposleni pa večkrat preobremenjeni. »Seveda razmišljamo, kako bi lahko prispevali k ljudem prijaznejšemu načinu izdaje zdravil na recept. Zgled so nam nekatere rešitve iz tujine. Pred leti sem bil pozitivno presenečen nad umirjenostjo obiskovalcev in odsotnostjo vrst v eni izmed večjih lekarn v danskem Kopenhagnu. Pacienti so mirno sedeli na klopeh in čakali na pogovor s farmacevtom. V lekarni so imeli elektronski sistem čakalne vrste. Ob prihodu si dobil številko in nato počakal, da si bil na vrsti. Tak sistem preprečuje, da bi se postavil v počasnejšo vrsto, zagotavlja pa tudi zasebnost ob svetovanju glede uporabe zdravil,« pojasni Madjar.

Drugačen zdravstveni sistem na Škotskem in v Angliji
Lahko pa je rešitev v samem zdravstvenem sistemu, kot ga poznajo na Škotskem ali v Angliji. »Pred kratkim sem obiskal lekarno v škotskem Glasgowu. Spet nobene gneče, celo obiskovalcev je bilo bolj za vzorec. Vodja lekarne nam je razložil, da se njihov sistem izdaje zdravil na recept razlikuje od našega. Tam pacient pride od zdravnika v lekarno, kjer izroči posebno šifro, ki lekarniškemu strokovnemu delavcu omogoča vpogled v predpisana zdravila. Pacient ima nato možnost, da počaka v lekarni ali se vrne pozneje, saj mu zdravil običajno ne izdajo takoj. Pri procesu izdaje zdravil namreč sodelujeta farmacevtski tehnik, ki pripravi predpisane škatlice zdravil, in farmacevt, ki preveri, ali je vse ustrezno. Šele nato se zdravila lahko izdajo pacientu. Tak postopek običajno traja nekaj minut do pol ure, lahko tudi dlje, odvisno od obsega dela v lekarni. Sistem je prizanesljiv do farmacevta in farmacevtskega tehnika, saj jima ne nalaga dodatnega časovnega pritiska,« povzame farmacevt. 

Mešani pevski zbor DCAdur navdušil občinstvo #foto #video

Ljubljana, december 2018 - Mešani pevski zbor DCAdur, ki ga vodi socialna pedagoginja Tina Jerman, drugače pa strokovna sodelavka v Dnevnem centru aktivnosti za starejše na Rudniku v Ljubljani je 7. decembra nastopil na Srečanju kulturnih skupin Dnevnih centrov aktivnosti (DCA) za starejše iz Ljubljane, Kopra in Maribora. Z lepim in ubranim petjem so navdušili občinstvo. Spremljala sta jih harmonikar Janko Prah in nekdanji član ansambla Henček, kitarist Bogdan Čater.

Tina Jerman, zborovodkinja Mešanega pevskega zbora DCAdur med solo petjem. 

Zato sem za pogovor prosil zborovodkinjo Tino Jerman, ki s tako vnemo, ljubeznijo in predanostjo uči lepega petja starejše osebe. Človek kar ne more verjeti, da je v tako kratkem času uspela oblikovati glasove članov pevskega zbora, da jih je užitek poslušati. Hitro se začuti, da je iz glasbene družine, da ima glasbeno izobrazbo in da je hčerka kitarista, ki je vrsto let igral pri ansamblu Henček, ki bi 18. decembra praznoval 80. letnico.

VIDEO 'Prijatelji, ostanimo prijatelji'. MPZ DCAdur, zborovodkinja Tina Jerman.

Kdaj in kako je pričel nastajati pevski zbor?
"Pevski zbor se je začel sestavljati marca 2018. V zasedbi, kakršni je sedaj, ki šteje 31 članov, pa deluje dobre tri mesece. V vsakem centru deluje zasedba ljudskega petja, ker pa je bila s strani članov večkrat izražena želja po pravem zborovskem petju, se je z mojo zaposlitvijo v DCA Rudnik, ta možnost tudi realno pojavila. Postavljena sem bila pred izziv, razpisali povabilo k zboru in tako se je začelo. Združila sem prijetno s koristim, ljubezen z delom in če k temu prištejem še krasno skupino čudovitih ljudi so bile dane možnosti, da smo ustvarili popolno kombinacijo."

Mešani pevski zbor DCAdur in zborovodkinja Tina Jerman.

Kako poteka učenje in kolikokrat imate vaje?
"Vaje imamo enkrat tedensko, pred pomembnimi nastopi pa imamo še kakšno več. Ko so pevci in pevke pričeli izražali željo po zahtevnejši glasbi, si nikakor niso mislili pred kakšne izzive bodo postavljeni. Sedaj morajo peti pravilno, poslušati soseda, ki poje popolnoma drugače, brati hieroglife, ki jim pravimo note, pa istočasno še besedilo in če jim to vse skupaj uspe, istočasno seveda, dobijo še zadnjo zahtevo – zraven naj se še smejejo. Hmmm zalogaj in pol, a pevce druži ljubezen do petja, veselje do druženja in kvalitetnejšega preživljanja prostega časa, kar pa je tudi poslanstvo dnevnih centrov iz katerih prihajajo."

VIDEO 'Zvezde na nebu gore' MPZ DCAdur, zborovodkinja Tina Jerman.

Kakšen je vaš repertoar in s kom še sodelujete?
"Repertoar zbora je zelo pester od slovenskih ljudskih, umetnih, pa do popevk in tujih pesmi (spogledali smo se že z dalmatinskimi, v prihodnje pa bomo poskusili zapeti še v kakšnem tujem jeziku). Bistvo je, da so skladbe pevcem všeč in da v njih uživajo. Prve projekte smo izpeljali v sodelovanju s triom Klas iz Škofljice, ki ga sestavljajo kitarist Bogdan Čater (nekdanji član ansambla Henček), bas kitara in vokal Lado Narobe ter harmonika Janko Prah, v bodoče pa upamo in si želimo sodelovati tudi z ostalimi zasedbami v naših DCAjih, pa tudi z zbori iz bližnje in daljne okolice."

Mešani pevski zbor DCAdur spremljata harmonikar Janko Prah in kitarist Bogdan Čater, nekdanji član ansambla Henček in oče Tine Jerman. 

Kolikokrat in kje ste že nastopali?
"Kljub kratkemu obstoju smo imeli tudi že kar nekaj nastopov. V maju smo prvič nastopili na pikniku članov DCA Ljubljana v Mostecu. Septembra je sledil nastop na srečanju pevskih zborov društev upokojencev OZDU Vič - Rudnik na Galjevici. Koncert v Domu starejših občanov Krško smo imeli 30. novembra, nastop na kulturnem srečanju DCA Ljubljana, Maribor in Koper v Zalogu pa smo imeli 7. decembra. Naš prvi novoletni koncert z naslovom 'Rože, veselje in lepe želje' pa smo imeli 14. decembra v gledališki dvorani Centra Zalog. Predvsem novoletni koncert je bil namenjen našim članom in želimo si, da bi bil v prihodnje obisk nekoliko večji."

VIDEO 'Tri planike'. Mešani pevski zbor DCAdur, zborovodkinja Tina Jerman.

Kakšni so vaši načrti in kaj pomeni DCAdur, ki je vaše ime zbora?
"Pričeli se bomo pripravljati na koncert v počastitev praznikov v marcu, pred tem nas čaka nastop ob kulturnem dnevu v februarju, dolgoročno pa je naš cilj ustvarjati nek železni repertoar, ustvarjati kvalitetno glasbo ter predvsem uživati v druženju in petju. Ime zbora DCAdur se seveda nanaša na kratico DCA (Dnevni center aktivnosti) kamor spadamo in delujejo pod okriljem Mestne zveze upokojencev Ljubljana. Program pa sofinancirata Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Dur pa je glasbeni izraz. V glasbi imamo dur in mol ... tonski načini, lestvice v kateri so skladbe napisane. Od njih je odvisno kako bo skladba zvenela. Durovske so trde, a navadno bolj veselega zvena, medtem ko je mol v nasprotju z durom mehak in nekoliko bolj melanholičen."