09 avgust 2023
Terme Snovik so odprte in normalno dostopne
Slovenska škofovska konferenca namenila 75 tisoč evrov pomoči prizadetim v neurjih
Slovenski škofje so se 9. avgusta sestali na izredni seji. Posvečena je bila razmeram po uničevalnih neurjih, ki so Slovenijo prizadela pretekli konec tedna. Sklenili so, da Slovenska škofovska konferenca preko Karitas nameni 75.000 evrov pomoči prizadetim v nedavnih neurjih, pri tem pa škofje vse Slovence, posebej vernike, še enkrat spodbujajo k solidarnosti z vsemi, ki so v ujmi utrpeli škodo. Priložnost za to bo tudi nabirka, ki jo bodo v nedeljo, 13. avgusta, slovenske župnije namenile za potrebe Karitas.
Škofje so že obiskali prizadeta območja po svojih škofijah,
pomagali pri razdeljevanju pomoči ter se v živo seznanili z razmerami po
župnijah. Na današnji seji, ki je potekala na daljavo, so izrazili svojo
pretresenost ob prizorih uničenja, hkrati pa poudarili, da ljudska solidarnost,
prizadevnost in medsebojna pomoč vzbujajo novo upanje v tem težkem času.
Škofje se zahvaljujejo vsem, ki boste pomagali, prav tako pa
tudi vsem prostovoljcem, ki nesebično pomagajo na prizadetih območjih, ter
koordinacijam škofijskih Karitas, ki skrbijo, da prostovoljno delo čim bolj
gladko poteka.
Predsednica RS Nataša Pirc Musar se je sestala s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen
Predsednica Evropske komisije je v pogovoru izrazila globoko sočutje s prebivalci Slovenije, ki se soočajo s posledicami poplav. Fascinirana je bila nad izjemno solidarnostjo, ki jo prebivalke in prebivalci kažejo med kriznim obdobjem. ter pohvalila tudi hitro reakcijo državnega sistema za zaščito in reševanje.
Srečanje med obema predsednicama je bilo namenjeno predvsem predstavitvi pomoči za obnovo prizadetih območij. Predsednica Von der Leyen je izpostavila, da Evropska unija Sloveniji stoji ob strani ter da bo prek različnih mehanizmov zagotovila pomoč za obnovo. Obe predsednici sta se strinjali, da moramo na takšne naravne katastrofe odreagirati s skupnimi napori na nacionalni in evropski ravni.
Posebno pozornost sta sogovornici namenili tudi vplivu klimatskih sprememb. Strinjali sta se, da je nujno potrebno dodatno opredeliti ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in se tako prilagoditi novim okoliščinam. Predsednica države pa je izpostavila še, da je v času obnove potrebno slediti trajnostnim rešitvam.
Predsednica Pirc Musar se je zahvalila predsednici Von der Leyen za hitro odzivanje Evropske komisije ter izraženo solidarnost v teh težkih trenutkih. Ob tem je izpostavila pomen tesnega sodelovanja med državami članicami Evropske unije za zaščito pred naravnimi nesrečami: » Hvala vsem državnikom in državljanom sosednjih držav, držav regije in Evropske unije, ki so se takoj odzvali in Sloveniji poslali pomoč. Dobro se z dobrim vrača, Slovenija je hvaležna.«
Za pomoč pri odpravi posledic poplav bo Slovenija iz sklada EU prejela 400 milijonov evrov #video slov prevod #foto
Ljubljana, 9. 8. 2023 - Predsednik vlade dr. Robert Golob je na delovnem obisku v Sloveniji gostil predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, ki je Slovenijo obiskala v znak podpore in solidarnosti z vsemi prizadetimi v poplavah ter predstavila možnosti podpore EU za pomoč in obnovo.
Delovni obisk delegacij vlade in Evropske komisije se je
začel s pogovori na Brdu pri Kranju, na katerih je predsednik vlade preverjal
možne finančne in druge načine podpore EU za obnovo in preprečevanje poplav.
Zahvalil se je za pomoč in koordinacijo Evropske komisije glede Mehanizma EU za
civilno zaščito ter poudaril, da Slovenija potrebuje dodatno pomoč. Vlada bo
zaprosila za sredstva iz solidarnostnega sklada EU, prav tako za fleksibilnost
in konstruktivnost pri spremembah že obstoječih oz. načrtovanih sredstev v
okviru kohezije, Mehanizma za okrevanje in odpornost oziroma NextGenerationEU
ter kmetijstva. Dr. Golob je izrazil pričakovanje za fleksibilnost pri
ocenjevanju državnih pomoči, če bo potreben odziv Komisije in jasno dejal, da
gre za višjo silo.
Predsednica Komisije si je po pogovorih na Brdu pri Kranju s
predsednikom vlade in v spremstvu evropskega komisarja za krizno upravljanje
Janeza Lenarčiča ogledala razmere na nekaterih kritičnih območjih. Na delovnem
obisku so sodelovali tudi minister za obrambo Marjan Šarec, generalni direktor
Urada RS za zaščito in reševanje Leon Behin in poveljnik Civilne zaščite RS
Srečko Šestan. S helikopterjem so preleteli Komendo, Mengeš, Kamnik, Luče,
Ljubno ob Savinji in Mozirje. V Črni na Koroškem so si posledice pustošenja
ujme ogledali na terenu.
"Predsednica Evropske komisije se je odzvala hitro in
prišla v Slovenijo ne le zato, da izrazi podporo institucij, ampak tudi svojo
osebno podporo, naklonjenost in sočutje slovenskemu narodu, ki gre skozi težko
preizkušnjo," je povedal predsednik vlade. Dodal je, da so se v Črni na
Koroškem srečali z ljudmi in jim, poleg predstavnikom lokalne skupnosti,
zagotovili, da ne bodo ostali sami: "In to ne velja le za Črno, velja za
celo Slovenijo, ki je bila prizadeta." Kot je povedal, se zaveda
proračunskih omejitev v državi in Bruslju, toda sredstev za odpravo posledic
ujme bo po njegovi oceni dovolj. "Moramo pa pri porabi biti učinkoviti in
racionalni. Predvsem pa mora denar priti do tistih, ki so najbolj prizadeti, do
ljudi," je zatrdil.
Poleg sporočila vlade, da na nikogar ne bomo pozabili in bo
pomoč prizadetim prišla hitro in učinkovito, je predsednik vlade izpostavil še
pomembnost članstva v EU: "Evropska unija je najboljše, kar se je
Sloveniji in Evropi lahko zgodilo v zadnjih sto letih. Ko smo potrebovali pomoč,
smo jo dobili takoj. Isti dan, ko smo sprožili mehanizem hitre pomoči, je
Slovenija že začela dobivati pomoč, točno tisto, po kateri smo
spraševali." Po njegovih besedah je to prava solidarnost, ki dela EU
veliko in razlog, zakaj zanjo ni alternative.
Predsednica Komisije je pohvalila izjemen odziv na terenu in
vlade. Evropska komisija bo Sloveniji nudila največjo možno podporo. Poleg
Mehanizma civilne zaščite EU bo Komisija iz solidarnostnega sklada EU Sloveniji
v letih 2023 in 2024 namenila 400 milijonov evrov, od tega 100 milijonov že
letos. Evropska komisija bo tudi maksimalno fleksibilna pri spreminjanju
programov in projektov, za katere bo zaprosila Slovenija, zlasti pri koheziji.
Na voljo so tudi sredstva iz NextGenerationEU oziroma Mehanizma EU za okrevanje
in odpornost.
V drugem delu obiska je predsednik vlade predsednico Evropske komisije pospremil še v državni zbor, kjer je na izrednem plenarnem zasedanju nagovorila poslanke in poslance. Na dnevnem redu so bile rešitve za upravljanje tovrstnih kriz in odpravo njihovih posledic v prihodnosti.
FOTO
Video: Žan Kolman, KPV






