Podelili so Bloudkova priznanja za leto 2017

Na Brdu pri Kranju je bila slavnostna podelitev Bloudkovih priznanj za leto 2017. Gre za najvišja državna priznanja, ki se podeljujejo za delo in dosežke na področju športa. Bloudkove nagrade so za vrhunske mednarodne dosežke prejeli: slovenska moška članska košarkarska reprezentanca, slovenska moška članska rokometna reprezentanca, kanuist Benjamin Savšek in smučarka Ilka Štuhec.

Prejemniki Bloudkovih plaket pa so: Darko Butinar (za življenjsko delo v športu), selektor slovenske reprezentance v športnem plezanju Gorazd Hren (za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa), kajakašici na mirnih vodah Anja Osterman in Špela Ponomarenko Janić (za pomemben tekmovalni dosežek v športu), smučarska skakalka Ema Klinec (za pomemben tekmovalni dosežek v športu), Rafko Križman (za življenjsko delov športu), Matija Krnc (za življenjsko delo v športu), Ljubljanski maraton (za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa), Nogometno društvo Gorica (za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa), slovenska ženska reprezentanca do 23 let v odbojki (za pomemben tekmovalni dosežek v športu), kolesar Primož Roglič (za pomemben tekmovalni dosežek v športu) in ledni plezalec Janez Svoljšak (za pomemben tekmovalni dosežek v športu).

VIDEO - nagovor ministrice za izobraževanje, znanost in šport dr. Maje Makovec Brenčič


Kot je v nagovoru ob podelitvi Bloudkovih priznanj poudarila ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič, je bila letina športnih dosežkov v letu 2017 res neverjetna. Doživeli smo mnogo športnih pravljic. Zapisale so se v naša srca in duha, predstavljajo nam navdih in izjemno veselje. In poseben izziv je, kako med obilico vrhunskih dosežkov izbrati tiste najodličnejše. Tiste, ki niso odlični zgolj po dosežkih, ampak so izjemne osebnosti tudi izven športnih objektov in terenov ter so vzor številnim mladim, ki množično vstopajo v svet športa.

»Slovenke in Slovenci smo eden najbolj športnih narodov. Glede na število prebivalcev in prebivalk ter osvojene medalje, pokale in najvišja mesta v najrazličnejših športnih disciplinah in tekmovanjih po vsem svetu, smo že vrsto let na svetovnem zmagovalnem odru. “Če je včasih veljalo, da smo odlični v individualnih športih, se danes lahko ponašamo tudi z zmagami v ekipnih športih,” je dejala ministrica. Po njenih besedah slovenski glas v športu šteje širom po svetu, saj slovenske športnice in športniki zmagujejo kot veliki in nad velikimi.

Iskrene čestitke vsem nagrajenkam in nagrajencem

Podrobno o nagrajencih v letu 2017

Vir MIZŠ

Bolniški stalež bi radi omejili

V​ četrtek, 15. februarja 2018 je bila na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)​ novinarska konferenca​ na kateri so se novinarji seznanili z najnovejšo analizo vzrokov za bolniške odsotnosti z dela ter z drugimi aktualnimi temami s seje upravnega odbora. Vodil jo je Damjan Kos, vodja - direktor sektorja za informiranje in odnose z javnostmi. 

Sodelovali so: Marjan Sušelj,​ ​generalni direktor ZZZS​,​ Tatjana Čerin, predsednica Upravnega odbora ZZZS​, Nina Pirnat, ​direktorica področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke ZZZS in​ ​ Ticijana Prijon, ​v​odja oddelka zdravstvene komisije ZZZS​.​ 

VIDEO posnetek celotne tiskovne konference


Z​e​​lo pomembna se mi zdi naslednja ugotovitev, ki jo Nina Pirnat​ omeni proti koncu predstavitve analize. Pove, da drugo poročilo o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu v Sloveniji (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Miroljub Ignatović, Aleksandra Kanjuo Merčela, 2017), v katerem so predstavljeni podatki o delovnih pogojih v Sloveniji, psihohocialnih tveganjih in nevarnostih na delovnem mestu, zdravju na delovnem mestu, ter psihičnem in fizičnem nasilju, kaže, da v Sloveniji na navedenih področjih marsikje odstopamo od EU 28 in Finske.

Delež zaposlenih, ki dela več kot 70 ur na teden, ob upoštevanju indeksa plačanega in neplačanega dela, je v Sloveniji najvišji med državami EU 28. Po podatkih raziskave se v primerjavi z delavci v EU 28 in na Finskem manj slovenskih delavcev čuti sposobnih, da bi bili sposobni opravljati trenutno delo do 60 leta. V primerjavi z delavci EU-28 in Finci bi se Slovenci/ Slovenke želeli tudi prej upokojiti.

Tatjana Čerin, predsednica upravnega odbora ZZZS iz vrst delodajalcev pravi, da je Slovenija edina država poleg Bolgarije v Evropski uniji, ki nima časovno omejene bolniške odsotnosti in da bi jo bilo potrebno omejiti na eno leto. " Po njenem prepričanju in po prepričanju delodajalcev, je bolniško nadomestilo relativno visoko in do neke mere stimulira odsotnost." Ošvrkne tudi primarno zdravstvo in pravi, da v polovici primerov zaradi slabe diagnostike po nepotrebnem pošiljajo bolnike, v polovici primerov, na specialistične preglede.

Čerinova pravi, da je veliko bolniških zaradi prometnih nesreč, alkoholizma, starosti in slabe zdravstvene kondicije Slovencev. Nič pa ne omeni, da je veliko bolniških staležev zaradi slabih delovnih pogojev, prekomernega delovnega časa, slabih odnosov med delodajalcev in delavcem, ki je v večini primerov samo slabo plačana 'delovna sila'. Nič ne omeni kako naj se delodajalci zgledujejo po Finski in drugih razvitih EU držav kjer se zavedajo, da je zadovoljen in dobro plačan delavec (ne delavna sila) ustvarjalno delaven in zdrav.

Prav tako Čerinova nič ne omeni, da naši delodajalci, razen nekaterih izjem kjer nimajo problema zaradi bolniškega staleža, najmanj vlagajo in investirajo v delovna mesta in predlagal naj jim država pomaga. Ošvrknila je tudi medicino dela, da slabo ker je privatizirana in ima svoje interese (svoj čas se je zavzemala za privatizacijo zdravstva). Prav tako meni, da nad bolniškimi ni pravega nadzora.

"Sedanji način s pooblaščenimi izvajalci medicina dela pri delodajalcu nikakor ne deluje pri spremljanju stanja delavca, prilagajanju delovnih mest. Imamo krasno zakonodajo, pa slabo izvedbo" pravi Nina Pirnat.

Marjan Šušelj, generalni direktor ZZZS poudarja, da se Slovenci po bolniških odsotnostih z deležem 4,26 izgubljenih dni na zaposlenega uvrščamo v sredino evropskih držav. Slabše so Belgija, Švedska, Češka, boljše od nas pa so naši severni sosedje, Avstrijci, Nemci, VB in Francija. Po strokovnih priporočilih naj bi delež bolniškega staleža znašal 3,2 do 3,5 izgubljenih dni na zaposlenega, kar bi bilo manj, bi šlo v škodo pacientov in presentizem (prisotnost na delu kljub bolezni, obolenju ali slabemu počutju). "Več ko gre denarja za bolniške odsotnosti manj ga je za zdravstvene storitve in tudi za zmanjšanje čakalnih dob," poudari Šušelj.