Od Alje do Žana so za partnerstvo med šolo in starši

Žalec, Ljubljana, 17. in 18. 4. 2026  - V Žalcu je v petek in soboto potekal zadnji izobraževalni modul v letošnjem – že drugem šolskem letu zapored - v okviru programa Od Alje do Žana. Ta stavi na vključujoče, čuječe okolje in človečnost v razredu in v šolah kot odziv na vse večje duševne stiske otrok in mladostnikov. V ospredju tokratnega modula je bilo partnerstvo med šolo in starši.

Za šolajoče se otroke je ta odnos še kako pomemben. Se pa v zadnjih letih prav ta odnos sooča s številnimi izzivi.

 Sodelovanju šole s starši je na tokratnem modulu v Žalcu namenjeno že uvodno predavanje ugledne slovenske pediatrinje, psihiatrinje in predsednice Slovenske filantropije dr. Anice Mikuš Kos. Za nova znanja učiteljev in učiteljic na omenjeno tematiko so na žalskem modulu poskrbeli še  psiholog, pisatelj in predavatelj dr. Kristijan Musek Lešnik, vodja projekta Od Alje do Žana Ema Randl, strokovna vodja in koordinatorka projekta Od Alje do Žana Nevenka Alja Gladek, vodja podporno izobraževalnega centra Modra postaja Tanja Povšič in sodelavka projekta Od Alje do Žana Mojca Randl.

Stara slovenska pregovorna modrost pravi, da svet na mladih stoji. Da bi ta lahko stal na pravih temeljih, je odgovornost odraslih, da mlade na poti v svet podprejo in pospremijo z znanji za lepšo skupno prihodnost. Znanja in izkušnje mladi vsakodnevno pridobivajo predvsem v šolskih prostorih. Tam naj ne bi bilo vse osredinjeno zgolj na faktografsko pridobivanje znanja, tudi ne na tekmovalnost, poudarek bi moral biti tudi na kakovostnih medsebojnih odnosih, sodelovanju in skupnih ciljih.

Prav te zasleduje tudi projekt Od Alje do Žana, ki stavi na čuječa srca in budne ume.  Da bodo v prihodnje tvorno oblikovali zdravo, dobro družbo.

Pobudnik projekta je Fundacija Alma predsednice republike Nataše Pirc Musar. Partnerja projekta sta Slovenska filantropija ter Zveza Anite Ogulin & ZPM. V ospredju projekta je dobrobit otrok in kako jih opolnomočiti, da bodo v njih rasli empatija, sočutje, človečnost in privrženost solidarnosti.

V okviru programa Od Alje do Žana v Fundaciji Alma izvajajo tri vsebinsko dopolnjujoče si, a različne module za učitelje in učiteljice v šolskem letu. Zaenkrat pri tem sodeluje deset osnovnih šol iz devetih krajev: OŠ Lovrenc na Pohorju, OŠ Sladki Vrh, OŠ Olge Meglič Ptuj, OŠ Borcev za severno mejo Maribor, OŠ Lava Celje, I. OŠ Žalec, OŠ Kolezija Ljubljana, OŠ Livada Ljubljana, OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica in OŠ Loka Črnomelj.

Odnos do šole in učiteljev se oblikuje že za domačimi stenami, zato je pomembno, da starši prepoznajo šolo kot parterja in zaveznika ter ne zavzamejo drže, da so šola in učitelji njihovi nasprotniki. Ker v idealnem svetu, ki je lahko tudi vsakodnevna realnost, si starši in šola družno prizadevajo za skupne cilje v dobrobit otrok.

Triller, negovati in vzpodbujati ves čas otrokovega šolanja.

Kot je povedala ravnateljica OŠ Kolezija Nina Triller, mora biti šola za otroke varno in vzpodbudno učno okolje ter prostor poglobljenega sodelovanja in povezovanja različnih skupnosti, v najožjem smislu v pedagoškem trikotniku, ki ga tvorijo učenci, učitelji ter starši. Zanj bi moralo biti značilno nenehno tesno sodelovanje in kvalitetna predaja informacij o otroku, kar je potrebno, kot dodaja "Le v takšnih varnih in vzpodbudnih okoliščinah bo otrok razvil vse svoje potenciale in zablestel v svoji neponovljivi enkratnosti," je poudarila.

Razredničarka 1. razreda OŠ Kolezija Nelly Tiran, ki poučuje že ti desetletja, v sodelovanju s starši vidi enega ključnih temeljev uspešnega dela v šoli. Ob tem opozarja, da bodoči učitelji na fakultetah znanj o tem ne dobijo, ga pa kasnejši učitelji gradijo skozi sebe, največkrat individualno - "skozi lastno občutljivost, odprtost, integriteto in strokovno znanje. Svoje dodajo še izkušnje, komunikacijske spretnosti in značaj. In prav to znova pokaže, kako kompleksen je učiteljski poklic," je dodala.

Bolj na začetku učiteljske poti je razredničarka 2. razreda OŠ Kolezija Živa Kozin, ki poudarja, da otrok v varnem okolju, kjer je sprejet in slišan, razvija radovednost, samozavest, odgovornost in veselje do učenja. Sama si prizadeva, da so otroci v sodelovanju s starši deležni podpore na vseh področjih njihove razvoja. "Verjamem, da lahko le z dobrim sodelovanjem ustvarimo okolje, v katerem bodo otroci v šolo prihajali z iskrico v očeh, zvedavostjo in velikim nasmehom na obrazu," je prepričana.

Poseben poudarek zadnjemu modulu je dodal tudi dr. Kristjan Musek Lešnik, ki je s svojim predavanjem in delavnico prisotne učitelje ne le nagovoril, temveč jih tudi iskreno aktiviral. V ospredje je postavil misel, da to, v kar verjamemo, postane realnost. V delavnici je bilo izpostavljeno, da je partnerstvo med šolo in starši veliko več kot formalna komunikacija, govorilne ure ali spremljanje ocen v e-Asistentu. Gre za odnos, ki mora temeljiti na zaupanju, spoštovanju in skupni odgovornosti za otrokovo dobrobit. Ob vsakdanjih stikih med šolo, otrokom in družino se namreč prepogosto pojavljajo strah, pritisk, nezaupanje, včasih tudi nespoštljiva komunikacija ali celo nasilni odzivi, kar vse oddaljuje tisto, kar bi moralo biti samoumevno – zavezništvo odraslih v korist otroka. Udeleženci so se strinjali, da takšnih vzorcev ni mogoče spreminjati zgolj z administrativnimi postopki.

Učitelj danes ne more biti le prenašalec znanja.

Vebi mora nositi tudi nekaj tenkočutnosti psihologa – sposobnost, da za besedami, odzivi in ravnanji otrok ter staršev prepozna tudi njihova ozadja, stiske, strahove in neizrečene potrebe. Šele ko razume globino razloga, lahko nanj odgovori človeško, pravično in vzgojno. Predvsem pa s človečnostjo, odprtostjo in tudi pogumom. Prav učitelji so pogosto tisti, ki lahko kljub omejitvam sistema naredijo korak več in starše opolnomočijo, jih povabijo v resničen dialog in skupaj z otrokom soustvarjajo varen, podporen in razvojno spodbuden prostor.

V Fundaciji Alma načrtujejo nadaljevanje programa Od Alje do Žana, v katerega bodo v prihodnjem šolskem letu vključili tudi nove šole, saj število prošenj za sodelovanje vztrajno narašča.

 Pripravil za objavo: Janez Platiše

Vir: fundacija alma