Stanovanjski sklad praznuje 25. let uspešne graditve najemnih stanovanj

V Poslovni politiki od leta 2017 do 2020 smo jasno zastavili cilj zagotoviti 2000 novih najemnih stanovanj, je na zaključni slovesnosti ob 25. obletnici delovanja Stanovanjskega sklada RS (SSRS) dejal njen direktor mag. Črtomir Remec. Glede na rezultate mnogih uspešno zaključenih projektov, kjer so stanovanjske enote v razpisu v trenutku razgrabljene, je po njegovi oceni v Sloveniji še vedno veliko povpraševanje po cenovno dostopnih stanovanjih. 

Direktor SSRS mag. Črtomir Remec.

Tega se v skladu zavedajo, zato je njihov cilj v naslednjih projektih v Kranju, Mariboru in drugih mestih po Sloveniji zagotoviti še nekoliko nižjo ceno, da si bodo vsi tisti, ki potrebujejo stanovanje, to lahko privoščili. Izpostavil je vizijo sklada, da do leta 2025 za skoraj trikrat povečajo fond najemnih stanovanj. Po njegovih besedah je eden od osnovnih ciljev SSRS kot izvajalca nacionalne stanovanjske politike skrb za uravnoteženo ponudbo primernih stanovanj za vse skupine prebivalstva, torej mlade, družine in starejše. To sklad zagotavlja z investicijskimi projekti in lokalnimi razpisi.

Več kot 200 gostov sta nagovorila tudi ministrica za okolje in prostor Irena Majcen in župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković.

Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen.

Ministrica Irena Majcen je izpostavila pomen delovanja sklada in vpliv dobro izvedenih projektov na zagotavljanje ustreznih pogojev za bivanje. »Ustanova, ki že četrt stoletja služi svojemu poslanstvu, si zasluži posebno priznanje,« je prepričana ministrica in v nadaljevanju dejala še, da je ministrstvo za okolje in prostor je pristojno za strateško usmerjanje prostorskega in urbanega razvoja na državni in lokalni ravni. »S stanovanjsko politiko želijo izboljšati dostopnost vseh vrst stanovanj in zagotoviti primerne finančne pomoči tistim, ki stroškov ne zmorejo plačati sami. Ob tem posvečamo veliko pozornosti kakovosti bivanjskih pogojev, usklajenemu razvoju prometnega in poselitvenega omrežja, ki ne krni privlačnosti podeželja. Razvoj stanovanjske politike se mora in se bo nadaljeval,« je strnila ministrica Majcen.

Župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković.

Župan MOL Zoran Janković je izrazil ponos nad dobrim sodelovanjem s SSRS, saj so v tvornem sodelovanju v Ljubljani zagotovili že veliko stanovanjskih enot. Poudaril je, da samo povezovanje med občinami in skladom lahko reši situacijo na področju stanovanjske politike, ki jih je opisal kot pereče. V Ljubljani se to pozna na številu upravičencev do stanovanj, ki se vsako leto povečuje, saj ima MOL zaradi svoje stanovanjske politike velik priliv iz drugih slovenskih občin. Izrazil je prepričanje, da lahko SSRS in občine s skupnimi močmi vsakomur zagotovita kakovostno in relativno poceni bivanje.

Sanja Burnazović, vodja Investicijskega sektorja na SSRS.

Kot je dejala Sanja Burnazović, vodja Investicijskega sektorja na SSRS, Sklad izvaja aktivnosti na lastnih investicijah gradnje večstanovanjskih objektov na različnih lokacijah. Na lokaciji Brdo v Ljubljani je projekt v zaključni fazi. Na ostalih lokacijah: Novo Brdo v Ljubljani, Pod Pekrsko gorco v Mariboru, Ob Savi v Kranju in kot pilotni projekt Skupnost za mlade Gerbičeva v Ljubljani se izvajajo aktivnosti v različnih fazah razvoja projekta.

Na Brdu v Ljubljani sta decembra 2017 uporabno dovoljenje pridobili 102 novi stanovanjski enoti, takrat je bil sprejet Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za stanovanjsko sosesko Novo Brdo, gradnja 500 novih stanovanj pa se bo začela že letos poleti.

V Mariboru se bo prav tako že letos začela gradnja 350 stanovanj v soseski Pod Pekrsko gorco. Projekt je trenutno v fazi projektiranja in pridobitve gradbenega dovoljenja. Gradnja se bo začela konec letošnjega leta.

V Kranju bo zraslo do 200 novih stanovanjskih enot soseske Ob Savi. Trenutno je v izdelavi OPPN in ob pogoju, da bo sprejet do konca leta 2018, se bo gradnja začela leta 2019. Vrednost investicije je 25 milijonov evrov. 

Praznovanje je potekalo v čudoviti Unionski dvorani v Ljubljani.

V Ljubljani se bo proti koncu tega leta začela gradnja do 110 stanovanjskih enot Skupnosti za mlade Gerbičeva, ta projekt je sedaj v fazi projektiranja in pridobivanja gradbenega dovoljenja.

Poleg novih stanovanjskih sosesk bodo s sredstvi SSRS v višini 30 milijonov evrov v Programu sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj v letih 2016 do 2020 pridobili do 500 novih najemnih stanovanj. Upravičeni prosilci so lokalne skupnosti, javni nepremičninski skladi in neprofitne stanovanjske organizacije, trenutno je prejetih 11 vlog za pridobitev do 420 javnih najemnih stanovanj (neprofitna najemna stanovanja).

V Programu sofinanciranja zagotavljanja stanovanjskih enot za starejše v letih 2017 do 2020 bo s sredstvi SSRS v višini 15 milijonov evrov pridobljenih do 250 enot, namenjenih bivanju in oskrbi starejših oseb v domovih za ostarele, oskrbovanih stanovanjih in centrih dnevnega varstva starejših oseb.

Lastna sredstva v višini 15 milijonov evrov pa bo SSRS namenil za nakup stanovanj, stanovanjskih stavb in zemljišč, primernih za večstanovanjsko gradnjo na območju mestnih občin v celotni Sloveniji.

Praznovanje pa so strnili s koncertom Amadeusblues.com banda.

Slavnostnega zaključka ob 25-letnici delovanja SSRS se je udeležilo več 200 obiskovalcev, številni župani in direktorji,

Foto: Vid Rotar in Janez Platiše

Čakalne dobe in naročanje pri zdravniku bo po novem strožje

Na novinarski konferenci Ministrstva za zdravje je Ana Medved, državna sekretarka predstavila določila zakona Zakona o pacientovih pravicah in Pravilnika o naročanju in najdaljših dopustnih čakalnih dobah. Ob tem je poudarila: "Zakon velja že od oktobra, Pravilnik pa se začne uporabljati 21. januarja 2018, zato je prava priložnost, da novosti iz Pravilnika predstavimo in hkrati znova opozorimo na novelo Zakona o pacientovih pravicah, ki smo jo sicer že predstavljali.

Pacienti, ki imajo izdano napotno listino (napotnico ali katerikoli delovni nalog) s stopnjo nujnosti hitro ali redno z datumom izdaje pred 7. januarjem 2018 morajo do 21. januarja 2018 to napotno listino predložiti izvajalcu. Če pacienti napotnic in delovnih nalogov stopnje nujnosti hitro ali redno, izdanih pred 7. januarjem 2018, do takrat ne bodo predložili izvajalcem oziroma se naročili, ta napotna listina ne bo več veljavna.

Za napotne listine, s katerimi so se pacienti že vpisali v katerikoli čakalni seznam, ostajajo še naprej veljavne. Če ste torej obvestilo o vpisu v čakalni seznam že dobili, ni kakršnekoli potrebe po "novi" napotni listini.

Za napotnice za kontrolne preglede ne velja rok 5 oziroma 14 dni za predložitev po izdaji. Te napotnice še naprej ostajajo veljavne ne glede na datum izdaje in jih, tako kot do sedaj, pacienti predložijo do datuma pregleda (ali je napotnica izdana za kontrolni pregled ali ne, je razvidno iz iz šifre zdravstvene storitve XXXK oziroma iz opisa XYXYXY -kontrolni pregled).
Pacienti naj skrbno spremljajo datum napotnic, ker je napotnica z oznako HITRO in REDNO veljavna 14 dni.

Opozarjam, da za stopnjo nujnosti NUJNO po 21. januarju 2017 velja rok za predložitev naslednji dan. Napotnica je torej veljavna 24 ur". je še dejala.

VIDEO - Celotni video posnetek zanimive novinarske konference na Ministrstvu za zdravje


POMEMBNEJŠE NOVOSTI, KI JIH PRINAŠA NOV PRAVILNIK SO:

Pravilnik začne veljati od nedelje, 21. januarja.

Vpeljuje novo kategorijo med čakalnimi dobami: »zelo hitro« = 14 dni (med »nujno« = 24 ur in »hitro« = 3 mesece).

Pospešijo in omejijo se roki naročanja: za »hitro« in »redno« ima pacient 14 dni, za »zelo hitro« pa samo 5 dni. Z »nujno« napotnico do storitve v 24 urah po izdaji.

Uvrščanje v čakalni seznam na prvi prost termin, najkasneje pet dni po tem, ko prejmejo napotno listino.

Pacient enkrat termin lahko odpove, a mora to narediti najpozneje 10 dni pred terminom. Vsaj 10 dni pred terminom pacient prejme opozorilo o posledicah neupravičene odsotnosti.

Na novinarski konferenci so sodelovali dr. Ana Medved, državna sekretarka, mag. Katarina Kralj, direktorat za zdravstveno varstvo, mag. Radivoj Nardin, direktor SB Izola, Duša Hlade Zore, dr. med, zastopnica pacientovih pravic Ljubljana, mag. Mateja Radej Bizjak, pomočnica generalnega direktorja MZ in Marko Markežič vodja službe informatike v SB Izola.