Ljubljana, 10. 3. 2022 - Med tokratnimi novostmi Cankarjeve
založbe sta roman Toneta Peršaka Praznovanje in esejistični roman Dijane
Matković Zakaj ne pišem. V zbirki Bralna znamenja je izšla knjiga Alenke Kepic
Mohar Nevidna moč knjig, v zbirki Najst pa knjiga zgodb ljudi z obrobja Tu sem.
Predstavili so še pesmi Mile Haugove in zgodovinski roman Wolf Hall.
Dijana Matković se bo predstavila s svojim avtofikcijskim, esejističnim romanom Zakaj ne pišem, v katerem prek prizorov iz svojega življenja, ki so močno prepleteni z družbeno in literarno refleksijo, pripoveduje o silnicah, ki deprivilegiranim skupinam v družbi onemogočajo eksistenco in ustvarjanje. Takole v romanu odgovarja na vprašanje iz naslova: »Moji ljudje ne pišejo. Otroci polpismenih priseljencev ne pišejo. V celoti bi uresničila pričakovanja okolja, če bi delala za tekočim trakom – v podjetju ali ob tistem v trgovini. Prav tako bi pričakovanja okolja uresničila, če bi kot ženska molčala. Moje ne pišejo.«
Roman Praznovanje Toneta Peršaka se kot družbenozgodovinska analiza in interpretacija izkušnje nekdanjega sistema navezuje na Peršakova romana Usedline (2013) in Preobrazbe (2017), hkrati pa razlikuje od njiju, saj nima avtobiografske osnove. Je življenjska zgodba glavnega junaka in hkrati družinska kronika, ki zaobjame skoraj celo stoletje. Avtor na ozadju družinskega praznovanja v gostilni naslika literarno fresko medsebojnih razmerij v družini in družbi. Slavljenca in osrednjega protagonista, katerega življenjsko zgodbo spremljamo, je v mladosti usodno zaznamovala vključitev v boj proti okupatorjem Slovenije v času druge svetovne vojne. Tone Peršak (1947), kulturni aktivist in občasno politik (poslanec, državni svetnik, župan, minister), je pred vsem drugim pisatelj, pa tudi gledališki režiser in publicist.
Alenka Kepic Mohar v svoji knjigi Nevidna moč knjig: branje in učenje v digitalni dobi, ki je izšla v zbirki Bralna znamenja, razčleni, na kakšen način je digitalna revolucija vplivala na branje in učenje. Digitalni pripomočki so predrugačili materialno kulturo ‒ in človekove kognitivne procese. Vse to v nov položaj postavlja založništvo, knjige in proces izobraževanja. Avtorica o pomembnosti branja: »Branje je dejavnost, s katero najstniki potujejo onkraj lastnega uma in onkraj lastnih doživetij. Je znanost, s katero se že stoletja učimo načina razmišljanja, in poezija, s katero krepimo svojo ustvarjalnost in zmožnost razumevanja drug drugega. Branje dobrih zgodb mlade razvija v ustvarjalne in misleče posameznike, ki razumejo več in čutijo drugače. V tem je čudovita moč beročih možganov in nevidna moč knjig.«