Knjižne novosti Cankarjeve založbe

Ljubljana, 10. 3. 2022 - Med tokratnimi novostmi Cankarjeve založbe sta roman Toneta Peršaka Praznovanje in esejistični roman Dijane Matković Zakaj ne pišem. V zbirki Bralna znamenja je izšla knjiga Alenke Kepic Mohar Nevidna moč knjig, v zbirki Najst pa knjiga zgodb ljudi z obrobja Tu sem. Predstavili so še pesmi Mile Haugove in zgodovinski roman Wolf Hall.

V zbirki Najst je izšla knjia Tu sem: zgodbe, ki jih ne želimo slišati avtorjev Andraža Rožmana, Nike Kovač in Klare Širovnik. V knjigi so zbrani portreti ljudi, ki se navadno ne prebijejo v časopise ali knjige, če pa že, se o njih piše z nemalo predsodki in stereotipi. Andraž Rožman (1983) je izkušen reportažni novinar, ki dela na Dnevniku. Zadnja leta ga vse bolj zanima tudi literarno novinarstvo, je avtor reportažnega romana Trije spomini (Goga, 2019). Nika Kovač (1994) je prekaljena aktivistka, direktorica Inštituta 8. marec, publicistka in avtorica več knjig, nazadnje Moja odločitev: pričevanja, pravice in predsodki o splavu (Aristej, 2020). Klara Širovnik (1997) je lani prejela debitantsko novinarsko nagrado Društva novinarjev Slovenije za svoje reportaže za časopis Večer.

Dijana Matković se bo predstavila s svojim avtofikcijskim, esejističnim romanom Zakaj ne pišem, v katerem prek prizorov iz svojega življenja, ki so močno prepleteni z družbeno in literarno refleksijo, pripoveduje o silnicah, ki deprivilegiranim skupinam v družbi onemogočajo eksistenco in ustvarjanje. Takole v romanu odgovarja na vprašanje iz naslova: »Moji ljudje ne pišejo. Otroci polpismenih priseljencev ne pišejo. V celoti bi uresničila pričakovanja okolja, če bi delala za tekočim trakom – v podjetju ali ob tistem v trgovini. Prav tako bi pričakovanja okolja uresničila, če bi kot ženska molčala. Moje ne pišejo.« 

Roman Praznovanje Toneta Peršaka se kot družbenozgodovinska analiza in interpretacija izkušnje nekdanjega sistema navezuje na Peršakova romana Usedline (2013) in Preobrazbe (2017), hkrati pa razlikuje od njiju, saj nima avtobiografske osnove. Je življenjska zgodba glavnega junaka in hkrati družinska kronika, ki zaobjame skoraj celo stoletje. Avtor na ozadju družinskega praznovanja v gostilni naslika literarno fresko medsebojnih razmerij v družini in družbi. Slavljenca in osrednjega protagonista, katerega življenjsko zgodbo spremljamo, je v mladosti usodno zaznamovala vključitev v boj proti okupatorjem Slovenije v času druge svetovne vojne. Tone Peršak (1947), kulturni aktivist in občasno politik (poslanec, državni svetnik, župan, minister), je pred vsem drugim pisatelj, pa tudi gledališki režiser in publicist.

Wolf Hall avtorice Hilary Mantel je zgodovinski roman, postavljen v prvih trideset let 16. stoletja, na dvor Henrika VIII., in spremlja strmi vzpon Thomasa Cromwella do mesta kraljevega ministra in motorja britanske reformacije. Roman, ki je prejel številne nagrade, med drugim tudi najpomembnejšo angleško književno nagrado booker, je prevedla Dušanka Zabukovec. Avtorica je v nekem intervjuju na vprašanje, zakaj si je za glavni lik svoje trilogije izbrala Thomasa Cromwella, dejala, da pisatelj ves čas išče neizčrpno temo, o kateri lahko pišeš in pišeš in pišeš. Poleg tega jo je zanimalo, ali je bil Cromwell upravičeno tako osovražen. V romanu nam ga naslika v veliko prijaznejših in bolj priljudnih tonih, kot ga prikazujejo dosedanje biografije in druga zgodovinska dela.

Slovaška pesnica Mila Haugová (1942) je ena najpomembnejših avtoric srednjeevropske in svetovne literature, doslej je izdala 23 pesniških zbirk in bila prevedena v večino evropskih jezikov. Leta 2014 je prejela najuglednejšo slovaško nagrado za literaturo, nagrado Dominika Tatarke, leta 2021 pa veliko nagrado vilenica. Izbor poezije Dama in samorog je prevedel Andrej Pleterski.

Alenka Kepic Mohar v svoji knjigi Nevidna moč knjig: branje in učenje v digitalni dobi, ki je izšla v zbirki Bralna znamenja, razčleni, na kakšen način je digitalna revolucija vplivala na branje in učenje. Digitalni pripomočki so predrugačili materialno kulturo ‒ in človekove kognitivne procese. Vse to v nov položaj postavlja založništvo, knjige in proces izobraževanja. Avtorica o pomembnosti branja: »Branje je dejavnost, s katero najstniki potujejo onkraj lastnega uma in onkraj lastnih doživetij. Je znanost, s katero se že stoletja učimo načina razmišljanja, in poezija, s katero krepimo svojo ustvarjalnost in zmožnost razumevanja drug drugega. Branje dobrih zgodb mlade razvija v ustvarjalne in misleče posameznike, ki razumejo več in čutijo drugače. V tem je čudovita moč beročih možganov in nevidna moč knjig.«

Samuel Lucas – Sebe dajem, koncert za materinski dan na Ruski dači

Tudi Samuel Lucas se je razveselil ponovne priložnosti za nastopanje pred živo publiko. Še posebej, ker bo to prav na materinski dan, v petek, 25. marca, ob 19.00, na Ruski dači. Samuel obljublja: "Na materinski dan bom dal vse od sebe in se popolnoma predal damski publiki na Ruski dači." Skratka ostaja zvest obljubi, ki jo daje v naslovu koncerta.

Čudežni deček igra na kitaro od šestega leta. Glasbene izkušnje si je v mladosti nabiral v tujini, doma pa ga kljub odmevnim nastopom na najbolj uglednih glasbenih prireditvah, verjetno najbolj poznamo po dveh TV šovih. Nastopil je v 3. sezoni Znan obraz ima svoj glas, še pred tem pa v Zvezde plešejo, kjer je bila njegova partnerka svetovna prvakinja v kombinaciji desetih plesov Nadiya Bichkova.

Nastopil je na Emi 1995 in 2009, ko je z rock balado Vse bi zate dal zasedel 3. mesto, leta 2014 pa je tam predstavil pesem Masquerade. Nastopil je tudi na Slovenski popevki, kot Koprčan pa ni manjkal niti na festivalu Melodije morja in sonca, kjer se je leta 2019 predstavil z moderno country-pop skladbo Vse bo OK in prejel največ točk glasovanja radijskih postaj.

Svoj repertoar je Samuel do sedaj zaokrožil z dvema albumoma, prvim leta 2010, s preprostim naslovom Samuel Lucas, drugi, Sebe dajem, pa je izšel 2019.

Foto: arhiv Samuel Lucas