Dunaj in Ljubljana podpisala sporazum o nadaljnjem sodelovanju

Ljubljanski župan Zoran Janković in njegov dunajski kolega in deželni vladar Michael Ludwig sta 22. aprila 2022, na Dunaju podpisala podaljšanje sporazuma med mestoma za naslednja štiri leta. V ospredju bodo varstvo okolja, digitalizacija, kultura in vključevanje ranljivih skupin.

»Veseli me, da lahko z novim sporazumom dobro sodelovanje med našima mestoma nadaljujemo in še poglobimo,« je poudaril dunajski župan Michael Ludwig. »Ljubljana je čudovito zeleno mesto, ki je zgled številnim evropskim mestom. S kolegom Jankovićem se strinjava, da so mesta prihodnost Evropske Unije in dobro medmestno sodelovanje ščiti naše skupne interese.«

Ljubljanski župan Zoran Janković je povedal, da zelo rad obišče Dunaj in da župan Michael Ludwig svojo vlogo zelo dobro opravlja. Dodal je, da je hvaležen, da predstavnike Ljubljane tam vedno toplo sprejmejo in vesel, da bodo odnose še naprej nadgrajevali. Spomnil je, da si je ob nastopu prvega mandata na mestu župana želel, da bi Ljubljana postala kombinacija Dunaja po urejenosti in Barcelone po načinu življenja. Poudaril je še, da v Ljubljani in na Dunaju v ospredje postavljajo kakovostno življenje meščank in meščanov v zelenem, urejenem, varnem in tovariškem mestu, kjer so solidarnost, strpnost in medsebojno spoštovanje vedno na prvem mestu.

Poleg uresničevanja Agende 2030 za trajnostni razvoj Organizacije združenih narodov na točkah »Trajnostna mesta in naselja« in »Medsebojno povezovanje za dosego ciljev« sta se mesti za prihodnja štiri leta zavezali k zaščiti in spodbujanju skupnih evropskih vrednot in ciljev. Glavna področja sporazuma vključujejo digitalizacijo mestnih storitev, rešitve digitalnih pametnih mest ter varstvo okolja in podnebja s poudarkom na trajnostnem ravnanju z odpadki, proizvodnji obnovljive energije, krožnem gospodarstvu in urbanem kmetijstvu, tudi čebelarstvu. Mesti želita okrepiti tudi povezovanje na kulturnem področju, ki vključuje tudi zaščito kulturne dediščine, ter izmenjavo dobrih praks glede vključevanja ranljivih skupin, kot so starejši, otroci, mladi in invalidi.

Mesti Ljubljana in Dunaj sta osnovni sporazum o sodelovanju med mestoma podpisali že leta 1999. V tem času sta izmenjali izkušnje na različnih področjih dela mestnih uprav ter izpeljali številna strokovna srečanja tako na Dunaju kot v Ljubljani. Sporazum je bil pred tem podaljšan že štirikrat, nazadnje leta 2016.

Predsednik Pahor v počastitev Dneva upora proti okupatorju nagovoril državljane #video #foto

Ljubljana, 27.4.2022 - Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je v počastitev državnega praznika dneva upora proti okupatorju, v Veliki kristalni dvorani Predsedniške palače nagovoril državljane. Ob tej priložnosti se je predsedniku republike z nagovorom pridružil Marijan Križman, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije.

Predsednik republike je v svojem osrednjem govoru ob državnem prazniku državljankam in državljanom ter Slovenkam in Slovencem doma in po svetu čestital z najboljšimi željami za mirno, lepo in varno prihodnost. Dejal je, da današnji praznik slavi uporništvo, saj smo se Slovenke in Slovenci v polpretekli in novejši zgodovini dvakrat postavili po robu okupatorju. »Uporništvo, se zdi, je skozi naše narodno zorenje postalo del narodnega značaja,« je dejal predsednik Pahor in poudaril, da bo narod, ki ima moralni prav, na koncu vedno zmagal v boju proti okupatorju, ne glede na njegovo vojaško silo.

VIDEO - Nagovor predsednika Pahorja. 

»To velja danes in velja za vojno v Ukrajini, kjer ima ukrajinski narod moralni prav,« je dejal in poudaril, da si v Sloveniji želimo, da bi bilo trpljenja v Ukrajini čim prej konec, da bi nastopil mir in da bi se spori, zapleti in razhajanja med dvema sosednjima državama urejali po mirni poti. »V tem smislu naj bo danes naš državni praznik, ko slavimo upor proti okupatorju, klic solidarnosti z ukrajinskim narodom, hkrati pa tudi klic k miru in mirnemu reševanju tega spora in vseh sporov po vsem svetu, da bi lahko v Evropi in v mednarodni skupnosti vladala mir in varnost, ki si ju otroci zaslužijo, da bi lahko razvili svoje talente in sanjali svoje sanje,« tako predsednik republike.

Predsednik Pahor je v nagovoru ob prazniku poudaril tudi, kako pomembno je, da ne pozabimo najbolj slavnih dni svoje zgodovine, saj iz njih črpamo narodni pogum in moralni credo. »Med te sijajne zgodovinske dogodke sodi tudi partizansko gibanje sredi prejšnjega stoletja, ki mu je v sodelovanju z zavezniki uspelo osvoboditi Evropo fašističnega in nacističnega jarma,« je dejal in spomnil na Izjavo o spravi, ki jo je pripravila Slovenska akademija znanosti in umetnosti ob 30-letnici Slovenije in v kateri je med drugim zapisano, da partizanskemu gibanju nihče ne sme oporekati domoljubnega vzgiba in legitimnosti, vendar pa so se pojavila tudi dejanja, na katera ne moremo biti ponosni in nas opominjajo na državljanski spopad, v katerem je brat dvignil roko nad brata.

VIDEO - Polaganje venca k spomeniku OF v Rožni dolini. 

»Demokratično zrel narod, ki je sposoben živeti svojo lastno zgodovino, iz nje črpa tisto, kar je slavno, za navdih za prihodnost – tisto, kar je neslavno, pa kot opomin, da ne bi ponavljali napak,« je dejal predsednik republike in ob koncu nagovora poudaril, da se Slovenci učimo. »Če smo sredi druge svetovne vojne stali na različnih bregovih, se to ni zgodilo, ko smo se osamosvajali in branili odločitev, da ustanovimo lastno državo. Takrat – tudi zavedajoč se nevarnosti vnovičnega bratomornega boja – smo stopili skupaj in obranili našo domovino, našo državo, ki jo danes ohranjamo in razvijamo za interese in sanje naših otrok in njihovih otrok,« je nagovor ob državnem prazniku sklenil predsednik Pahor.

Marijan Križman se je predsedniku republike zahvalil, da lahko kot predsednik Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije ob tako pomembnem prazniku, kot je dan upora proti okupatorju, spregovori v Predsedniški palači. »Osvobodilna fronta je v slovenskem narodu še vedno živ spomin na trenutek, ko se je slovenski narod odločil, da se bo uprl štirim okupatorjem,« je dejal gospod Križman in dodal, da nas današnji praznik uči in spominja, da smo vedno dosegli svoje cilje, kadar smo se skupaj tako odločili. Gospod Križman je še poudaril, da je osvobodilni lok od generala Maistra preko narodnoosvobodilnega boja vodil v samostojno Slovenijo. »Mir je neprecenljiva vrednota, ki je ne moremo nadomestiti z ničemer,« je še poudaril gospod Križman.

Predsedniško palačo so ob prazniku obiskali predstavniki vodstva Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije in predstavniki Koordinacije domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije in še številni obiskovalci iz vse Slovenije.

Glasbeni program so pripravili mladi ukrajinski glasbeniki, ki so se k nam zatekli pred rusko agresijo in krutimi vojnimi razmerami v njihovi domovini, in skupaj s slovenskimi vrstniki pripravljajo velik dobrodelni koncert z naslovom »Music for the future« pod vodstvom Žive Ploj Peršuh, priznane slovenske operne in simfonične dirigentke. Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je častni pokrovitelj tega dobrodelnega koncerta, ki bo 11. maja v Cankarjevem domu v Ljubljani.

V počastitev državnega praznika je tako kot ob vsakem dnevu odprtih vrat pred Predsedniško palačo postrojena častna straža Garde Slovenske vojske.

Pred slovesnostjo v Predsedniški palači sta predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in Marijan Križman, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije, položila venca k spomeniku OF v Rožni dolini.

Foto: Nebojša Tejić/STA
Video: UPRS

Poslanica predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča ob dnevu upora proti okupatorju

Spoštovane državljanke, spoštovani državljani,

slovenski narod je globoko zavezan k ideji miru in svobode, k medsebojnemu spoštovanju in solidarnosti vseh ljudi in narodov. Nikoli nismo začeli vojne, smo se pa v svoji zgodovini neprestano upirali krivicam in se v številnih vojnah borili za pravo, pravično stvar, in – zmagali. Na pravo stran zgodovine smo Slovenci stopili tudi leta 1941, ko smo se skupaj z zavezniki uprli grozečemu terorju nacizma in fašizma, ki sta morila, uničevala in teptala našo domovino kot tudi Evropo in preostali svet.

Tako se na današnji državni praznik, dan upora proti okupatorju, spominjamo dogodkov 27. aprila 1941, ko je bila v hiši književnika Josipa Vidmarja v Ljubljani zgolj deset dni po strahopetni vdaji tedanje jugoslovanske kraljeve oblasti in 14 dni po okupaciji Slovenije ustanovljena Protiimperialistična fronta oziroma Osvobodilna fronta slovenskega naroda, kot je bila kasneje preimenovana. V OF so se povezali domoljubi, slovenski politiki in književniki, ljudje različnih političnih in svetovnih nazorov, a s skupno, gorečo željo po mirnem in svobodnem življenju na »svojem«.

Tako se z venci, ki jih danes slovesno polagamo k spomenikom NOB širom države, simbolno zahvaljujemo padlim junakom za njihovo neprecenljivo dejanje osvoboditve slovenskega ozemlja in Slovencev v drugi svetovni vojni. Žrtve zgodovinskega boja za svobodo in obstoj ne smejo biti nikoli pozabljene. Hkrati pa nas položeni venci spominjajo, da je bil temeljni kamen za »začetek organiziranja slovenske državnosti«, položen ravno z ustanovitvijo Osvobodilne fronte. Iz tega zgodovinskega spomina na junaštva partizanskega gibanja v Narodnoosvobodilnem boju so pol stoletja kasneje v slovenski osamosvojitveni vojni pripadniki Teritorialne obrambe, vojaki, miličniki, naborniki in številni drugi črpali ponos, samozavest in samozaupanje v uporu proti agresorski JLA.

Da je svoboda ena naših največjih vrednot, smo dokazali tudi na teh državnozborskih volitvah, ko se državljanke in državljani niso pustili preslepiti z vladnimi “bombončki”, pač pa so svoj glas dali upanju v demokracijo, spoštljivo in pravično oblast ter svobodo medijev. Dali pa so tudi glas proti reinterpretaciji zgodovine, omalovaževanju narodnoosvobodilnega boja in na drugi strani poveličevanja kolaborantov. In glas za Evropo, ki temelji na demokraciji, svobodi in vladavini prava.

Leta po koncu zadnje vojne v nekdanji Jugoslaviji smo že začeli verjeti, da je Evropska unija tista prava, mehka sila, ki zagotavlja mir, stabilnost in blaginjo 450 milijonom njenih prebivalcev in državam v soseščini. Toda pred dvema mesecema je bil z napadom Rusije na neodvisno in suvereno Ukrajino mir na stari celini brutalno pokopan. V luči ukrajinske vojne je letošnji dan upora proti okupatorju še toliko bolj pomenljiv, saj vnovič potrjuje pomen miru in sodelovanja ter solidarnosti med narodi, še posebej ko gre za nasilno spreminjanje mednarodnega reda. Slovenci smo tudi tokrat izkazali solidarnost s trpečim ukrajinskim narodom, slovenska politika pa z vsemi diplomatskimi napori podpira ukrajinska prizadevanja za čim prejšnji mir. Prepričan sem, da Slovenija kot članica zveze NATO v okviru svojih pristojnosti in zmožnosti tvorno prispeva k doseganju miru v Ukrajini in da bo še naprej izvajala svoje temeljno poslanstvo zaščite slovenskega naroda in ozemlja, pri čemer pa mora država skrbeti za njeno kadrovsko, strokovno in materialno opremljenost.

Spoštovani,

imamo odlične razvojne potenciale, zato si prizadevajmo za njihovo uresničitev. V spremenjenem mednarodnem okolju, ki ga vse bolj zaznamujejo posledice podnebnih sprememb, migracije in zdaj še rusko-ukrajinska vojna, bo ta naloga izjemno zahtevna, vendar ne dvomim, da se bomo tudi tokrat, kot vselej ob težkih trenutkih, zmogli poenotiti o trajnostni razvojni poti Slovenije, v kateri nihče ne bo spregledan in preslišan.

Naj nas torej današnji praznični dan napolni s hvaležnostjo in ponosom na zmage, ki smo jih kot narod že izbojevali. Hkrati pa naj bo dan poln upanja v napredno, demokratično, prijazno Slovenijo za vse generacije ter za mir v svetu.

Foto: Primož Šmajdek, STA in DZ