Slovence jogurt Jogobella osvaja že 25 let!

Kaj je tisto, kar dela jogurte Jogobella tako posebne? Kaj je tisto, kar je osvojilo srca Slovencev, da vedno znova izberejo ta jogurt? Raziskava, ki so jo ob 25-letnici znamke izvedli med slovenskimi uporabniki, je pokazala, da so ljudi največkrat prepričali z bogato ponudbo okusov. Ker pa ima okus neverjetno povezavo s spomini, ki nam lahko vzbudijo topla, pomirjujoča čustva, pa ni čudno, da nam jogurt ne razvaja le brbončic, ampak nam lahko pričara lepši začetek dneva.

Pečeno jabolko, sliva, jagoda, banana, panna cotta, gozdna jagoda, jogurti z musliji, jogutovi napitki ... Okusov je ogromno in prepričani smo, da prav vsak najde nekaj zase!

Polona se spominja, kako je vsako leto nestrpno čakala, da je na police hladilnikov v trgovini ponovno prišel jogurt z okusom pečenega jabolka, ki sta ga z babico največkrat dodali v nadev jabolčnega zavitka, in je vsako leto napovedal veseli čas pričakovanja praznikov, druženja in družinskih običajev pred božičem.

»Preprosto ni ga čez zajtrk z banano, kosmiči in bananino Jogobello,« je prepričana Lana, ki hiter, a polnovreden obrok pripravi skoraj vsako jutro pred pričetkom predavanj.

»Obožujem panna cotto, a si redko vzamem čas, da bi jo pripravila. Jogobellin jogurt panna cotta z jagodo pa je skoraj vsak dan na zalogi v mojem hladilniku in je čudovita alternativa tej sladici,« pravi Tanja.

Saden, kremast in slasten so bili opisi Jogobelle, ki so absolutno prevladovali med odgovori. Ni čudno, da smo se razveselili tudi novih štirih okusov, ki so jih v Zottu pripravili ob praznovanju Jogobellinega 25. rojstnega dne. Omejena rojstnodnevna serija okusov, ki jih preprosto ne gre zamuditi, prinaša pravo poslastico za vse gurmane. Prva različica je Jogobella Choco Splits, kremast jogurt z gladko teksturo in čokoladnimi koščki v dveh novih okusih: jagoda z belo čokolado ali banana s čokolado. Druga pa je Jogobella Mascarpone z okusom črnega ribeza ali maline. In kateri so najbolj prepričali Slovence? Nesporna favorita sta jagoda in banana s koščki čokolade. Slovenci smo sladkosnedi in ideja, da lahko v zajtrk ali malico vključimo še element sladice, je očitno zmagovalni recept!

Za idejo preprostega sladkega prigrizka ali vikend zajtrka, ki bo pocrkljal celo družino, je poskrbela Ana Žontar Kristanc, ki je na svojem kuharskem blogu Anina kuhinja delila recept za jogurt malina cheesecake pečene kruhke, kamor je vključila Jogobella jogurt z okusom maline in mascarpone kreme! Preprosto, a neverjetno okusno. Prepričani smo, da boste ob takšnem zajtrku ustvarili čudovite spomine z vašimi najdražjimi in pričeli dan z zvrhano mero dobre volje!

Več informacij o izdelkih in znamki Jogobella lahko najdete na spletni strani, kjer lahko spremljate novo ponudbo in okuse, ki vam jih pripravljajo v Zottu.

Judoisti iz Anglije in Avstrije spoznavali moč inkluzijskega juda v Sloveniji

Konec oktobra je v Ljubljani v organizaciji Judo Kluba Sokol in Judo kluba Jesenice potekal štiridnevni mednarodni tabor inkluzijskega juda. Več kot 50 športnikov in deset trenerjev iz Anglije, Škotske, Avstrije in Slovenije se je pomerilo v različnih tehnikah juda (stoje, kleče in sede), pililo tehnično znanje in predvsem izmenjevalo izkušnje pri spodbujanju vključujočih praks juda v svojih okoljih. Slovenski judoisti so svojim kolegom iz drugih držav tudi ponosno razkazali Ljubljano in Bled.

Vključevanje oseb s posebnimi potrebami v družbo pomeni, da prilagodimo okoliščine, programe ter vrste in način dela posamezniku, da se počuti enakovredno vključenega. V primeru športa to pomeni da vsak človek ne glede na svoje psihofizične sposobnosti lahko izbere med paleto športnih programov in se aktivno vključi. Začetki inkluzijskega juda v Sloveniji segajo v leto 1994, ko sta Mojmir Kovač in Tomo Dadič začela judo vadbo z osebami z oviranostmi. Judo je v smislu vključevanja v športu izjemnega pomena saj je hkrati to veščina, ki spodbuja tudi socialni razvojni vidik. Pri tem športu se namreč že s samimi gestami, kot so recimo prikloni, izraža spoštovanje do sotekmovalca, trenerjev in sodnikov. V Sloveniji trenutno 10 inkluzijskih judo klubov, v njih trenirajo osebe od 6 pa do 65 let.

Pomembnost organizacije takšnega tabora je v spodbujanju kulturne izmenjave, krepitvi mednarodnega sodelovanja in spodbujanju vključujočih praks v judu. Z združevanjem udeležencev iz različnih držav in okolij tabor omogoča vzajemno učenje in razumevanje ter prispeva k rasti in razvoju juda na svetovni ravni. Poleg tega vključitev seminarjev, kot sta projekt Vodenje mladih in predstavitev tekočih raziskav, poudarja zavezanost tabora k širjenju znanja in napredku vključujočih praks v judoistični skupnosti.

Med taborom je bil organiziran tudi seminar za trenerje juda. Na njem sta mladinska voditelja Lars Kajfež in Maj Pušnik s svojim odraslim mentorjem Gastonom Descampsom predstavila projekt Youth Leadership o razvoju inkluzivnega juda v Sloveniji, ki ga izvajajo skupaj z Specialno olimpijado Evropa Evroazija. Trener Judo kluba Sokol Gaston Descamps je predstavil potek svoje doktorske disertacije o "dojemanju učiteljev juda o vključevanju udeležencev z motnjami v duševnem razvoju", en del tega seminarja pa je bil namenjen tudi učenju prve pomoči in sicer v sodelovanju z lokalnimi gasilci.

»Prvi mednarodni tabor, ki smo ga gostili v Sloveniji ocenjujem kot uspešen, veliko smo se naučili, in si izmenjali pozitivne prakse s kolegi iz tujine. Seveda je prostor za nadgradnjo in te se že veselimo za naprej. Spoznali smo odlične ljudi in mislim, da so bili vsi zelo veseli, da so bili del tabora, resnično so uživali v skupnem usposabljanju. Jezik ni bil težava, vsi so brez težav trenirali skupaj. Letos so se nam pridružili trije domači inkluzijski klubi in sicer Judo klub Železničar Maribor, Judo klub Koper ter Judo klub Sankaku Celje. Menim, da takšna srečanja veliko pripomorejo pri popularizaciji in razvoju vključevanja v športu zato si želim, da se nam naslednjih pridružijo prav vsi inkluzijski judo klubi« je povedala Tina Pestotnik trenerka v Judo klubu Sokol.

»Trenirali smo vsi skupaj, večinski judoisti, veterani in judoisti z različnimi primanjkljaji. Za vsakega smo pripravili primerno dejavnost. Upam, da se nam bo naslednje leto pridružilo še več judoistov in klubov, tako domačih, kot tujih. Želel bi si, da bi z organizacijo takih dogodkov pridobili sponzorska sredstva, ki bi jih porabil, da bi izkušnjo juda lahko ponudili tudi tistim, ki  sicer zaradi pomanjkanja sredstev te izkušnje nimajo. Naš cilj je, da ta tabor postane referenca v Evropi in da bo vsako leto sprejel več udeležencev«, zaključuje trener Gaston Descamps