Velika noč 2023 – rimokatoliška in pravoslavna

V letu 2023 rimokatoliško Veliko noč praznujemo v nedeljo, 9. aprila. Dela prost dan bo tudi ponedeljek, 10. aprila. Pravoslavna Velika noč bo v nedeljo, 16. aprila 2023.

Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik. Kristjani na ta dan praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih – na veliki petek so Jezusa Kristusa križali, tretji dan po tem, na nedeljo, pa je vstal od mrtvih. Velika noč je za kristjane praznik veselja in upanja; verujejo, da je Jezus s svojim vstajenjem premagal telesno in duhovno smrt ter za vse prinesel upanje, za kristjane pa upanje na vstajenje po smrti.

Praznik sam ima korenine v judovstvu, pa tudi v starih poganskih navadah, ko so praznovali prihod pomladi. V Sloveniji prazniku rečejo tudi vuzem.

Veliko noč se praznuje na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni. Tako je lahko velika noč lahko med 22. marcem in 25. aprilom. Velika noč je premakljiv praznik, v odvisnosti od datuma velike noči so tudi datumi nekaterih drugih cerkveni praznikov in tudi pust.

Velikonočne tradicije se razlikujejo med državami. Na veliki petek je zapovedan post, na veliko soboto sledi blagoslov jedi, ki se potem uživajo v nedeljo za zajtrk. Suho meso simbolizira Kristusovo telo, rdeči pirhi so kaplje krvi, hren predstavlja žeblje, kruh in peciva pa trnjevo krono.

Vse dobro in blagoslovljene praznike vam želimo.

Velikonočno voščilo slovenskih škofov 2023 #video

 »Jaz sem z vami vse dni, do konca sveta« (Mt 28,20)

Dragi bratje in sestre v Kristusu! Praznujemo najlepši in največji praznik človeštva, praznik zmage življenja nad smrtjo, praznik velike noči. Jezus je svoje učence že pri zadnji večerji povabil, da jih bo po vstajenju pričakal na gori v Galileji. Tam se jim bodo odprle oči, da bodo lahko videli dlje in spoznali pomen dogodkov, ki so se zgodili v Jeruzalemu.

Gora je bila že v Stari zavezi kraj, kjer se Bog razodene Mojzesu in mu izroči deset besed, da bi lahko človeštvo živelo v zavezi miru s Stvarnikom in med seboj. Na gori in ob njej so se preroki in ljudstvo učili prepoznavati njegovo moč in lepoto, ki jih presega, a vendar privlači, ker v njej slutijo tudi svoj lastni izvor in cilj. Tri od svojih učencev je Jezus pred trpljenjem popeljal na goro, kjer jih je pokril oblak in so v njem zaslišali glas: »Ta je moj ljubljeni Sin, ki sem ga vesel. Njega poslušajte«. Prepoznali so Boga kot Očeta, ki mu je mar za vsakega od njih.

VIDEO

Pot na goro in spust z nje je podoba človeškega življenja. Pomaga nam razumeti velikonočno skrivnost. Bog ne odpravlja trpljenja in smrti, obsije pa z lučjo ti dve skrivnosti človeškega bivanja. Ta luč je njegov klic in obljuba, da bo z nami vse dni do konca sveta. Vendar ne v obliki sile in moči, pred katero bi moral človek trepetati, ampak v podobi bližine in lepote, v kateri se človek počuti ljubljen in varen. Z vstopom Božjega Sina v človeško smrt, sta tudi smrt in trpljenje postala del poti iz starega v novo, iz človeškega v Božje. Po tej poti ne hodimo sami, ampak v tesni navezi z Njim, ki pozna pot in gleda cilj.

Dragi bratje in sestre, to vero v moč in lepoto Božjega življenja želimo škofje deliti z vsemi prebivalci naše domovine ter z vsemi rojaki v zamejstvu in po svetu. Naj veselje velikonočnega praznika okrepi vse ostarele, bolne in osamljene, vse begunce in nemočne ter vse, ki ste daleč. Kristus je vstal in živi za vse. Aleluja!

Msgr. dr. Maksimilijan Matjaž
Celjski škof

Velikonočna poslanica nadškofa Stanislava Zoreta

»Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!«

Tako te je prosil križani na tvoji desni.

In ti si se ga spomnil: »Še danes boš z menoj v raju!«

Jezus, danes ti to prošnjo izrekam jaz. Izrekam ti jo v imenu tisočev, ki nimajo časa, da bi ti jo izrekli, ker jih smrt doleti sredi koraka. Izrekam ti jo v imenu tisočev, ki te morda niti ne poznajo, ne vedo zate in za tvojo veliko noč. Izrekam jo tudi v imenu tistih, ki se jezijo nate, te morda celo preklinjajo in govorijo, da vsega tega gorja ne bi smelo biti, če bi Bog v resnici bil in če bi bil ljubezen. 

Jezus, spomni se vojakov, ki so jih pognali na bojišče in umirajo zaradi pohlepa vladajočih. Jezus, spomni se vseh njihovim mam, ki iz bolečine šepetajo svoje molitve in ne vedo, ali naj molijo za srečno vrnitev ali za večni pokoj svojih sinov.

Jezus, spomni se vseh žena in deklet, ki so se veselile ljubezni in načrtovale prihodnost. Ozri se v čez noč postarane obraze. Poglej njihove solze, ki jih jočejo nad izgubljeno mladostjo in nad prihodnostjo brez obetov. 

VIDEO

Jezus, spomni se otrok. Predvsem se spomni otrok. V sanjah objemajo očete. V sanjah se igrajo okoli domače hiše. V sanjah se smejijo z vrstniki. V sanjah so srečni. Potem pa jim sanje pretrga spoznanje, da so begunci, skupaj s tolikimi drugimi. In izginejo objemi in igra in smeh in sreča. Jezus, spomni se jih.

Jezus, spomni se tudi vseh tistih, ki jim je otrdelo srce in se spremenilo v grob, v katerega so pokopali ljubezen, sočutje in človečnost. 

Jezus, spomni se vsega človeštva. 

In spomni se, Jezus, tudi mene. Naj bom deležen tvojega pogleda, da tudi sam nikoli ne bom spregledal nikogar, ki ihti, ki se boji, nikogar, ki trpi in nikogar, ki umira. Daj nam pogled, v katerem bo kljub vsemu ostajalo živo upanje na veliko noč, upanje na tvoje in naše vstajenje, upanje, da bomo s teboj v raju.

Jezus, podari nam veliko noč, da bomo tudi mi mogli svetu prinašati veliko noč!

Ob letošnjem praznovanju velike noči to iskreno želim vsem! 

Msgr. Stanislav Zore OFM 
nadškof

Nadškof Stanislav Zore je v ljubljanski Stolnici blagoslovil velikonočne in druge jedi #video

Ljubljana, 8.4.2023 – Na veliko soboto ob 12. uri je nadškof Stanislav Zore v ljubljanski Stolnici blagoslovil velikonočne in druge jedi. Obred je spremljalo tudi precej turistov. Lahko sem posnel celoten obred, ki si ga lahko ogledate.

Blagoslov jedil je obred ljudske pobožnosti, namenjen zavedanju Božje dobrote do človeka, da bi ta lažje začutil Božjo bližino in navzočnost v vsakdanjem življenju. Prebuja misel in hvaležnost za milosti, ki izhajajo iz velike noči, in nas opozarja na Božjo bližino. Blagoslov poteka na veliko soboto, navadno pri samostojnem bogoslužnem opravilu ali med čaščenjem pri Božjem grobu. Velikonočne jedi so: kruh, meso, pirhi in hren.

Velikonočna jedila v družini ustvarjajo Božje okolje in so podoba velikonočne večerje, ki jo je Jezus obhajal s svojimi učenci, ter mašne daritve – velikonočne gostije, na katero smo vsi povabljeni.

Blagoslov se začne z besednim bogoslužjem,[2] ki mu sledi nagovor in prošnje za vse potrebe. Nato je na vrsti blagoslov jedil, ki so hkrati znamenja z globljo vsebino in simboliko:

VIDEO

Kruh je znamenje Božje dobrote in človekovega dela. V zahodni civilizaciji velja kruh za osnovno človeško hrano. Kot znamenje življenja nas spominja na Kristusove besede o zrnu, ki mora v zemlji umreti, da lahko obrodi sad (prim. Jn 12,24). To zrno je Kristus, ki je moral skozi trpljenje in smrt. Jezus je v puščavi kruh tudi čudežno pomnožil. V molitvi duhovnik prosi, da bi verniki kruh uživali s hvaležnostjo in ga v obhajilu spoštljivo prejemali.

Meso (šunka) je podoba Jezusa Kristusa, pravega velikonočnega Jagnjeta, ki je bilo darovano za naše grehe. Spominja nas tudi na velikonočno jagnje, ki so ga Izraelci uživali v spomin na rešitev iz egiptovske sužnosti.

K blagoslovu prinesemo pet rdečih pirhov, ki simbolizirajo pet Jezusovih ran, hkrati pa so tudi podoba groba in simbol vstajenja. V jajcu se namreč skriva življenje, ki ob določenih pogojih zdrobi lupino in pride na dan. Lupina je podoba skal, ki so zapirale Kristusov grob, a jih je Kristus ob vstajenju odvalil.

Korenine hrena nas spominjajo na tri žeblje, s katerimi je bilo Jezusovo telo pribito na križ. Ko okušamo njegovo ostrino, se spominjamo, da je Kristusovo trpljenje cena našega odrešenja. Grenkoba nas spominja na Kristusovo žejo na križu, ki je bila predvsem žeja po človeški in Božji bližini.