Nova Gorica, 13. 11. 2023 - V okviru Dnevov slovenskega turizma 2023 se je odvilo 15. strokovno srečanje gostincev. Sodelujoči so ugotovili, da je na kulinaričnem področju Slovenija storila ogromen napredek. Strinjali so se, da so tradicionalne slovenske gostilne slovenska kulinarična identiteta, ki jo je treba ohraniti.
Udeleženci
dogodka, ki ga je organizirala Sekcija za gostinstvo in turizem pri
Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), so govorili o vlogi tradicionalne
slovenske gostilne, o samooskrbi, problematiki odpadne hrane in pomanjkanju
kadra v gostinstvu, so sporočili organizatorji.
Predsednik
OZS Blaž Cvar, ki je poudaril, da smo v zadnjih letih naredili enormni premik
na področju kulinarike, je opozoril, da ne smemo pozabiti svojih korenin. Ob
tem je opozoril tudi na obremenitve gospodarstva, ki po njegovem niso dobre za
promocijo poklicev v gostinski panogi.
Udeleženci
so ob razpravi o pomanjkanju kadra dejali, da ne verjamejo v to, da bi v
tradicionalnih slovenskih gostilnah lahko stregli roboti ali Indijci. Generalna
direktorica direktorata za turizem na gospodarskem ministrstvu Dubravka Kalin
je dejala, da je treba v te poklice pritegniti mlade. "Poklic kuharja se
je začel dvigovati s kuharskimi oddajami, a na tem področju promocije je treba
storiti več," je dodala.
Jorg Zupan
iz gostilne Aftr, Bistro Breg, je povedal, da ima več kot 50 odstotkov
zaposlenih tujcev. "Naučiti veščin je treba vsakega, ali je to Slovenec
ali tujec. Ko sem delal na Norveškem, je cela strežba potekala v angleščini. V
fine dining restavracijah je to povsem normalno. V tradicionalnih gostilnah pa
bi to znala biti težava. Če ne bi mi imeli tujih delavcev, bi kmalu zaprli
svoja vrata," je pojasnil.
Po njegovem
je treba tradicijo zelo spoštovati, a jo tudi razvijati. "Ne smemo obstati
na neki točki, tradicionalne jedi se morajo počasi spreminjati," je
povedal. Mojca Trnovec iz Gostilne Mihovec je dejala, da spoštovanje tradicije
ni preprosto. "Ime tradicija ima tako negativen kot pozitiven prizvok.
Odvisno od okolja, v katerem si. Ni preprosto delati na tradiciji, prilagajati
se moramo gostom," je dodala.
Uroš
Mencinger iz podjetja Vivi vidi težavo v tem, da tradicijo gledamo samo v
preteklost, ne pa v prihodnost. "Kako ugotoviti, katera jed je
tradicionalna? Ustvarjati je treba nove jedi, ki bodo tradicionalne. Jaz vidim
tradicijo v tradicionalnih gostincih. Vsaka generacija pa ustvarja svoje jedi,
ki potem postanejo tradicionalne jedi," je pojasnil. Zavzel se je, da bi
imeli v vsaki vasi eno dobro domačo gostilno: "Vsi si želimo v tujini
jesti v gostilnah, kjer jejo domačini. In tudi tujci, ki pridejo k nam, iščejo
takšne gostilne, ne turističnih gostiln."
"Ko
tujci prihajajo k nam, si želijo jesti tradicionalne jedi. Vsaka resna
destinacija potrebuje fine dining, kar so naši gostinci dosegli. Je pa ob tem
pomembno, da se pri tem ne izgubimo in da se vrnemo nazaj k tradiciji," je
ocenila Kalin in dodala, da je konkurenčna prednost Slovenije v tradiciji.
Kot je
poudarila, želijo na nacionalni ravni storiti tudi nekaj ključnih korakov na
področju odpadne hrane. "28 odstotkov odpadne hrane ustvarita gostinstvo
in turizem. 68 kilogramov odpadne hrane ustvari povprečen Slovenec. Zato smo
skupaj z ministrstvom za kmetijstvo pristopili k projektu za manj odpadne
hrane. Pri tem se morajo vzgojiti tako gostinci kot gostje," je povedala. Povzeto
po stakrog.
