120 let zdravstvenega zavarovanja na Slovenskem

Ljubljana,18.9.2009 - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je ob 120. letnici zdravstvenega zavarovanja na Slovenskem pripravil slovesnost na kateri so podelili slavnostna priznanja in obudili zgodovino zdravstvenega zavarovanja, ter njenih prvih zametkov leta 1889 vse do današnjih dni. Slavnostni govornik je bil Samo Fakin, generalni direktor ZZZS. V kulturnem sporedu je nastopil Slovenski oktet. Slovesnost je vodila in povezovala Zvonka Župančič Slavec.


Slavnostni govornik Samo Fakin,generalni direktor ZZZS

Prvega avgusta 2009 je minilo natanko 120 let od uvedbe zdravstvenega zavarovanja pri Slovencih. Leta 1889 je bila po Bismarckovem modelu socialnega zavarovanja z zakonom ustanovljena prva Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani. Tej so kmalu sledile druge po vseh slovenskih mestih. S tem je bil po načelu solidarnosti omogočen skladen razvoj medicinske in zdravstvene oskrbe ter zdravstvenega zavarovanja vsem zaposlenim in njihovim družinam,kasneje pa vsemu slovenskemu prebivalstvu.


Prejemniki slavnostnih priznanj.

Zato ta dogodek velja za pomemben mejnik v razvoju zdravstva in dokazuje, da Slovenija nikoli ni bila zdravstvena provinca. Morebiti se danes tako daleč od začetka zdravstvenega zavarovanja ne zavedamo več, kaj pomeni imeti zagotovljeno gmotno varnost v bolezni, pri poškodbah, na stara leta. Vse dobro človek hitro privzame in se ne sprašuje, koliko dela, truda, predvsem pa osveščenosti družbe in njene solidarnosti je bilo potrebno, preden je vse to postalo samoumevno.


Slovenski oktet in voditeljica Zvonka Župančič Slavec.

Med prvimi v Evropi smo uredili obvezno zdravstveno zavarovanje, ki je postalo zgled družbeno pravične skrbi za zdravje vseh. To žlahtno tradicijo nam je uspelo ohraniti do danes, ko se po organizaciji in trdnosti, kakor tudi po dosežkih stroke lahko primerjamo z najrazvitejšimi državami. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije želi to jubilejno leto slavnostno zaznamovati in usmeriti pogled na prehojeno pot in k svojim koreninam.


Naslovnica prvega slovenskega zakonika zdravstvenega zavarovanja.
.

Slovenski oktet
.

Za starejše potnike vodena predstavitev Urbane

Posebno pozornost bodo v LPP posvetili starejšim potnikom, za katere so pripravili vodene predstavitve uporabe urbanomatov v manjših skupinah. Prijave zbirajo v Dnevnem centru aktivnosti na telefonski številki 01 430 51 52, kjer se lahko starejši občani prijavijo tudi za sodelovanje v delavnici o učinkoviti komunikaciji med starejšimi potniki in vozniki avtobusov.



Delavnico pripravljata LPP in REC Slovenia, potekala pa bo v petek od 10. do 12. ure za prvo in od 13. do 15. ure za drugo skupino.

Pri urbanomatih na obeh straneh Bavarskega dvora bodo ves čas prisotni svetovalci, ki bodo uporabnikom po potrebi pomagali pri uporabi urbanomatov, za popestritev v skladu z letošnjim sloganom Evropskega tedna mobilnosti Dobra klima mojega mesta pa so v LPP pripravili še dva posebna dogodka na info točki. (vir sta)
.

Prizma optimizma z Mileno Štular in Manco Košir

Kavarna Union je bila prvo septembrsko soboto že precej pred živim prenosom priljubljene radijske oddaje Prizma optimizma polna. Prišel je tudi Marjan Videmšek pri katerem sta se Manca in Milena pred nedavnim postili. Vse to je nakazovalo, da se obeta odlična in zanimiva oddaja. Tako je tudi bilo.


Milena Štular in Manca Košir.

Voditeljica Manca Košir je namreč gostila znano in uspešno gospodarstvenico marketinga Mileno Štular. Pogovor je tekel o izkušnjah in vtisih z zadnjega postenja, o kariernih padcih in vzponih, ter o tem kako ji je uspelo obdržati kariero in družino. Pri tem je poudarila, da je vseskozi deležna vsestranske podpore soproga, družine in odličnih prijateljev, ter prijateljic.


Postrežba je bila na visokem nivoju.

Z odlično in strastno glasbo pa je program obogatil, s harmoniko, glasbeni umetnik Marko Hatlak.



Video utrinek Prizme optimizma.

Zvočni posnetek oddaje Prizma optimizma-klikni
.

Otvoritev prizidka in 10. let Doma starejših v Trebnjem

Trebnje, 2.9.2009 - V Trebnjem so v slovesno odprli nov prizidek k Domu starejših občanov Trebnje (DSO), počastili 10. obletnico delovanja v Trebnjem in 2. obletnico v Šmarjeti. S prizidkom, ki je stal 1,86 milijonov evrov so pridobili prostore za pralnico, prostore za pomoč na domu, sobe za dnevno in začasno varstvo, varovani oddelek in stanovanjski del, ki je postal kar galerija likovnih samorastnikov v malem. V trebanjskem domu sedaj živi 178 stanovalcev, v enoti Šmarjeta pa 36. Slovesnosti so se udeležili številni visoki gosti.


Prizidek Doma starejših občanov Trebnje.

Direktorica DSO Branka Kržič je v nagovoru med drugim dejala: «Kar 15. Let je trajalo, da se je dom sploh začel graditi in septembra 1999 sprejel 136 stanovalcev.«


Direktorica Branka Kržič je trak prerezala v družbi nekdanje direktorice Majde Ivanov, trebanjskega župana Alojzija Kastelica, Aleša Kende z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ter Franca Žnidaršiča, poslanca v DZ.

Potem je nadaljevala:«Uspehi niso prišli sami od sebe, brez spodbudnega ožjega in širšega okolja nebi šlo. Imamo srečo, da delujemo v okolju, ki je vedno znalo prisluhniti potrebam doma in njihovim starejšim ljudem. Ne le na simbolni ravni, temveč tudi z denarjem. Tu bi se posebej zahvalila Ministrstvu za delo družino in socialne zadeve in Občini Trebnje.«



Majda Ivanov, upokojena nekdanja direktorica DSO pa je v pogovoru povedala, da ima največ zaslug za življenje Doma takratni župan Ciril Pungartnik, ki mi je zaupal in verjel vame od vsega začetka. Zgodilo se je, da nismo imeli denarja niti za plačilo stroškov registracije Doma pri registrskem sodišču, zato sem to založila iz lastne denarnice. Že prvo leto nam je »crknila« centralna. Čeprav nismo imeli denarja se je tudi to rešilo, saj ni bilo obrtnika, serviserja ali posameznika, ki bi takrat odrekel pomoč Domu. Zato vsem hvala.



Franc Žnidaršič, poslanec Državnega zbora pa je bo tej priložnosti dejal, da DSO Trebnje sodi v sam vrh delovanja po njegovi vsebini. S sedanjim prizidkom pa je tudi eden izmed najboljših in najlepših v Sloveniji.

Po otvoritvi so si gostje ogledali nove prostore. Med drugim tudi sobo Dragotina Karla Richterja, star 83 let. Dejal je, da je z bivanje v Domu zelo zadovoljen. Povedal je še, da si je pred nastanitvijo v trebanjskem domu ogledal kar precej domov v Slovenji vendar mu je bil trebanjski najbolj všeč.


Visoki gosti so obiskali tudi Dragotina Karla Richterja.

Aleša Kenda z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je zanimalo kako imajo v Domu organizirano pomoč na domu. Branka Kržič mu je povedla, da je to dejavnost, ki bi jo radi še bolj razvili, vendar nimajo kadra in denarja s katerim bi pomoč na domu razvili, da bi delovala 24 ur na dan.Aleš Kenda je še dejal, da manjka programov s katerimi bi ljudi pripravili na upokojitev, saj nekatere ob upokojitvi povsem »pobere«, drugi pa na novo zaživijo, »ali upokojencem omogočiti, da lahko delajo naprej v okviru svojih zmožnosti«, je menil Franc Žnidaršič.


V kulturnem sporedu so nastopili tudi utroci iz Otroškega vrtca Trebnje.

V kulturnem sporedu je sodelovala Trebanjska godba z mažoretkami, otroci iz trebanjskega otroškega vrtca, skupina Ragle in Matic Uhan iz Glasbene šole Trebnje
.