Vesna Aljančič razstavlja v Dijaškem domu Poljane

Vesna Aljančič razstavlja svoja slikarska dela v galerijskih prostorih Dijaškega doma Poljane. Vesna, ki jo poznamo po lepih dekoracijah iz prešanega cvetja in glinenih skulpturah ter reliefih se tokrat predstavlja kot slikarka.

Vesna Aljančič, slikarka. Foto: Janez Platiše

Vesna Aljančič, ki je aktivna članica Dnevnega centra aktivnosti na Povšetovi 20, je bila povabila Dijaškega doma zelo vesela. Poudarila je: "Moja razstava v Dijaškem domu je lep primer aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti."

Dijaški dom Poljane. Foto: Janez Platiše

Uradna otvoritev razstave, ki jo je spremljal lep kulturni program je bila v ponedeljek, 16. aprila 2012 ob 17.00 uri.
.

Tone Partljič: SPRAVA

V duhoviti komediji  SPRAVA, Toneta Partljiča  se spori med partizani in domobranci preslikajo v današnji čas.

V komediji se na silvestrski večer srečata bivši domobranec Franc, ki je po petinšestdesetih letih pripotoval na novoletne počitnice iz Avstralije, in bivši partizan Jože, ki sicer živi v domu ostarelih občanov čez cesto. Vso noč se »spoznavata«, a dlje od ugotovitve, na kateri strani se je kdo boril, ne zmoreta. Bremena zgodovine, ki jih nosita, so pretežka in preokorna, da bi jih mogla odvreči.

Vedno aktualna Partljičeva komedija zaživi v režijski obdelavi Borisa Kobala, z odličnima igralcema Janezom Hočevarjem Rifletom in Sandijem Pavlinom.

Komedija bo na sporedu v Cankarjevem domu v Ljubljani, 13. aprila 2012 ob 20.00 uri.

Nasmejmo se večnim slovenskim travmam.

Foto: Primož Lavre

GISELLE – mojstrovina klasičnega romantičnega baleta

Na oder ljubljanske operno-baletne hiše v izvedbi ljubljanskega baleta prihaja Giselle, balet znanega koreografa Davida Dawsona. Nesporno gre mojstrovino klasičnega romantičnega baleta. Aranžma glasbe A. Adama je pripravil David Coleman. Premiera baleta, ki se v marsičem razlikujeod običajnih postavitev Giselle, bo 31. marca.

Minilo je že več kot 160 let, odkar velja Giselle za nesporno mojstrovino klasičnega romantičnega baleta. David Dawson, eden najbolj vznemirljivih koreografov današnjega časa, izloči to večno zgodbo iz časovne pogojenosti 19. stoletja, zato da bi jo raziskal znotraj njene brezčasnosti skozi jezik sodobnega klasičnega baleta, podoživljajoč magično paleto čustev, ki jo nudita tako klasični balet kot zgodba o čisti ljubezni.

Rita Pollachi, ki ji je zaupana vloga Giselle  je povedala: "Študij predstave je bil zelo zahteven. Odkrila sem nove dimenzije, ki jih prej nisem poznala. Študij je bil nekoliko lažji, ker sva s soplesalcem Petrom Đorčevskim par in se nama ni treba pretvarjati, da se imava rada." Đorčevski (Albrecht) pa je sodelovanje z Dawsonom označil za izjemno izkušnjo, saj zna ta iz plesalca izvleči vse kar zna.

Giselle je delo, ki si prizadeva raziskati idejo ljubezni kot nekaj običajnega in neobičajnega hkrati. Opraviti imamo z ljubeznijo, ki s seboj prinaša žrtvovanje in odgovornost – gre za verovanje, ki se prenaša iz roda v rod, da posledice izdaje niso nič več zgolj osebne ali začasne, marveč univerzalne in večne. Tako se Giselle sooči s posmrtnim življenjem, polnim maščevanja, ki jo postavi pred že kar pregovorno odločitev, globoko vsajeno v brezčasno vprašanje iz klasične književnosti: pravičnost ali usmiljenje?

Ključ do kakršnega koli tolmačenja ene največjih ženskih vlog klasičnega kanona leži prav v načinu, kako se Giselle odloči. Res je, da se je na zunaj spremenila v vilo, ne pa tudi v srcu. In če je Albrecht svoje srce našel tako, da je žrtvoval njenega, nas mora Giselle prepričati s popolno plemenitostjo svojega duha. Ne reši le njega.  S tem da se odpove maščevanju in ostane zvesta sebi, reši predvsem sebe. Le z Gisellino smrtjo je Albrechtu dano, da začuti življenje v vsej njegovi čistosti in strasti. V enem samem trenutku se življenje in smrt izravnata in postaneta eno.

Za Dawsona so Giselle, Albrecht in drugi liki ljudje, ki jih krasi njihova mladost, saj živijo življenja, primerljiva z življenji plesalcev, ki jih upodabljajo. Ne le da zgodbo in njene osebnosti iztrga iz njihovih časovnih okvirov, ponudi tudi svojo interpretacijo načel klasičnega baleta skozi lastno koreografsko stilistiko, raziskuje sožitje minulih in sedanjih plesnih tehnik, v katerih se preciznost in rafiniranost klasičnega baleta spretno prepletata z vzorcem nepretrganih zaporedij izbranih kombinacij gibov, uprizorjenih v brezmejnem prostoru.

Ideja univerzalnosti in brezčasja se nadalje zrcali v popolnoma novi orkestraciji in predelavi Adamove izvirne partiture, pod katero se je podpisal David Coleman, v novi in čisti scenografiji Arna Waltherja, večni preprostosti oblik in kostumov Jumiko Takešime in v nasprotujočih si razpoloženjih večno spreminjajočega se neba, ki ga pričara luč Berta Dalhuysena.

Dawsonova Giselle je predstava, ki jo odlikujeta tako edinstvenost kot inovativen pristop.  David Dawson, ki tudi tokrat ostaja zvest sebi in svojemu slogu, nam ponuja izvirno koreografijo, v kateri nazorno razkriva vir svojega navdiha.

Kratka vsebina. Dekle Giselle se brezglavo zaljubi v plemiča Albrechta. Ta jo zapelje, čeprav je obljubljen drugi. Ob Albrechtovi prevari si Giselle vzame življenje, Albrechta pa po njeni smrti razjeda občutek krivde in žalosti.

Premiera bo 31. marca 2012. Ponovitve pa bodo še 2., 3., 4., 5., 11., 12., in 13. aprila 2012.

Besedilo in foto: Janez Platiše, Robert Balen, SNG Oper in balet Ljubljana

Na Dunaju brezplačne operne predstave na prostem

Dunajska državna opera bo aprila, maja, junija in septembra 2012 na prostem predvajala prenose izbranih opernih in baletnih predstav. Operni navdušenci si bodo tako lahko brezplačno ogledali predstave s podnapisi kar pod zvezdami.

Štiri spomladanske in poletne mesece bo Dunajska opera ponujala brezplačne operne užitke na prostem tudi za tiste, ki si vstopnic sicer ne morejo privoščiti. Na trgu pred kulturno stavbo bodo postavili stole in na 50 kvadratnih metrov velikem platnu predvajali izbrane operne in baletne predstave. 45 minut pred začetkom in med odmori bodo obiskovalcem predstavili informacije o delu, zasedbo, Dunajsko državno opero in predstave. S tem želijo opero približati širšemu krogu občinstva in vzbuditi zanimanje zanjo tudi pri tistih, ki je doslej iz različnih vzrokov niso obiskovali.

Na platno bodo projicirali 60 oper znanih skladateljev, kot so Mozart, Richard Strauss, Wagner, Puccini, Donizetti, Verdi in številni drugi. Vrhunec bodo zagotovo nastopi operne zvezde Eline Garanče, ki bo sredi aprila nastopala v Straussovi predstavi »Rosenkavalier«, sredi maja pa v Mozartovi »La Clemenza di Tito«. Program predstav je predstavljen na spletni strani http://events.wien.info/en/5ox/live-opera-on-the-square/.
.