Bogat julijski program Festivala Ljubljana

Ljubljanski poletni festival bo jubilejno izvedbo v začetku julija nadaljeval z novimi vrhunci. V naslednjem tednu in pol bodo obiskovalci lahko izbirali med violinistom Vadimom Repinom, slovitim skladateljem Michaelom Nymanom, muzikalom Čarovnice iz Eastwicka in baročno opero Orfej, ki bo 500 let po nastanku prvič uprizorjena v Sloveniji.

Julijske prireditve bo 2. julija v Križankah uvedla plesna predstava koreografinje Kjare Starič ComPASSiON. Izvedlo jo bo 15 mladih plesalcev, združenih v neodvisni ansambel Kjara's Dance Project, ki se ukvarja s sodobnim baletom. Predstava govori o sočutju in o tem, kako hitro živimo drug mimo drugega, gledalce pa želi spodbuditi, da bi se začutili med seboj, je na današnji novinarski konferenci povedala koreografinja.

Po poročanju Slovenske tiskovne agencije bodo v Viteški dvorani Križank istega večera odprli razstavo portretov priznanih skladateljev, ki so se soočali z duševnimi motnjami. Skladbo enega od njih, Petra Iljiča Čajkovskega, bo 3. julija mogoče slišati v Slovenski filharmoniji. S filharmoničnim orkestrom bo sicer kot solist nastopil znani violinist Vadim Repin, dirigiral bo Pier Carlo Orizio. To bo priložnost za detabuiziranje te bolezni, je poudaril direktor in umetniški vodja festivala Darko Brlek.

V sredo, 4. julija, bosta na sporedu dva koncerta. V atriju Uršulinskega samostana bo nastopil kvartet slovenskih saksofonistov 4Saxess, Križanke pa pričakujejo enega najbolj inovativnih britanskih skladateljev, Michael Nyman, avtor glasbe za film Klavir in opere Mož, ki je zamenjal ženo za klobuk. Za klavirjem in skupaj z bendom bo predstavil odlomke iz nekaterih filmov ter novo delo Cineopera.

Slovenski ansambel za sodobno glasbo MD7 bo 5. julija v Slovenski filharmoniji krstno izvedel dela Božidarja Kosa, Lojzeta Lebiča, Maksa Strmčnika, Tadeje Vulc in drugih. Ljubitelji glasbenega gledališča pa bodo 6. in 8. julija v Plečnikovem gledališču videli novo uspešnico Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL), muzikal Čarovnice iz Eastwicka v režiji Stanislava Moše in s prvovrstno igralsko zasedbo.

Zapeli in zaigrali bodo Tanja Ribič, Pia Zemljič, Iva Krajnc in Uroš Smolej. Kot je povedala Ribičeva, so v MGL počaščeni, da bodo po sedmih letih, odkar se posvečajo tej zvrsti, gostovali v tako prestižnem ambientu. Po njenih besedah je glasbeno to najzahtevnejši projekt doslej, vendar tudi dramskega dela niso zanemarili.

V nedeljo, 8. julija, se bo začela tradicionalna likovna kolonija pod selektorskim vodstvom Toma Vrana, 9. in 10. julija pa bo v SNG Opera in balet Ljubljana na ogled baročna opera Orfej Claudia Monteverdija. Najstarejša v celoti ohranjena opera, nastala leta 1607, govori o mitu Orfeja in njegove ljubezni do Evridike. V Sloveniji še ni bila uprizorjena, prva slovenska uprizoritev pa bo še posebej pomembna zato, ker so se je lotili študenti. Nastala je namreč s skupnimi močmi vseh treh umetniških akademij - akademij za glasbo, za likovno umetnost in za gledališče, režiral je nemški režiser Detlef Soelter.

Nova slovenska opera Ljubezen kapital z močnim nabojem sedanjega časa

Ljubljana, 26.6.2012 - SNG Opera in balet Ljubljana bo namesto sprejema po predstavi, denar zanj, namenilo delavcem SCT in Vegrada

V sredo 27. junija ob 19-ih bo SNG Opera in balet Ljubljana, v okviru Festivala Ljubljana, na odru operne hiše izvedlo praizvedbo nove slovenske opere Janija Goloba Ljubezen kapital v režiji Vinka Möderndorferja, pesnika, pisatelja, dramatika in režiserja, ki je napisal tudi libreto. Vsebina opere prinaša močan naboj in jasne vzporednice s svetom, v katerem se je znašla slovenska družba in vsa zahodna civilizacija. Zaradi tega bodo obiskovalci težko ostali neprizadeti.

Foto: Darja Štravs Tisu

Vodstvo nacionalne operno-baletne hiše je ob tem sklenilo, da ob koncu predstave ne bo pripravilo običajnega sprejema, temveč bo denar zanj namenilo sindikatoma delavcev SCT in Vegrada, ki so delali na gradbišču SNG Opera in balet Ljubljana in ostali brez denarja in ostalih pravic.

Opera – Ljubezen kapital

Ljubezen kapital libretista Vinka Möderndorferja in skladatelja Janija Goloba je opera z nenavadnim naslovom, ki pa je hkrati zelo zgovoren. V njem sta nedvoumno zapisana oba temeljna pojma opernega dogajanja, ki sta postavljena v na prvi pogled nerešljivo, tragično situacijo: srečata se namreč dve nezdružljivi kategoriji našega časa, surova sedanjost kapital(izm)a – v operi jo zastopa kapitalist Gruden – in večna romantična ljubezen, pravzaprav ljubezenski trikotnik med delavcem Jernejem, študentko Nino in Grudnom. Situacija pa ni brezizhodna. Razporeditev moči v operi je sicer jasna, a kapital kljub vsemu ne pomeni absolutne, neizbežne usode. Pravzaprav na to opera ne pristaja. Ni kapitalizma brez upora, je rečeno v etičnem (in družbenopolitičnem) programskem imperativu opere. Kapital nosi lastno izničenje skozi upor že v svoji naravi. Iz konflikta se rodi utopična sinteza: ljubezen je največji kapital in edini pravi možni nosilec upora. Oster, bojevit konflikt med ljubeznijo in kapitalom je značilnost celotne opere: uprizorjena je v močnih kontrastih, z razločnim slikanjem in polariziranjem zastopnikov različnih vrednot in interesov, in je tudi sredstvo, ki naslavlja predvsem gledalca z njegovo sposobnostjo razumskega in čustvenega odločanja.

Ob domala antični asociativnosti prinaša opera pred gledalca in poslušalca tudi nekaj domač(n)ega, ljudskega, tradicionalno slovenskega. Osnovni model za to lahko najdemo pri Ivanu Cankarju v motivu doline šentflorjanske ter v dramah Hlapci in Kralj na Betajnovi, satiri Za narodov blagor, povesti Hlapec Jernej in njegova pravica ipd. Tudi nekaj drugih motivov nam v operi zazveni domače, najsi gre za tradicionalne ali povsem sodobne, kot so na primer fraze, ki se nam zdijo znane iz sodobnih političnih dogajanj v Sloveniji. Ljubezen kapital na ta način učinkovito povezuje nekdanje s sodobnim, literaturo z življenjem, naše s splošnim, in to v žanrskem okviru socialne opere s poudarjeno dramo romantične ljubezni, hkrati pa je to tudi neke vrste antiopera, saj sistematično spodkopava pričakovanja gledalcev. Mestoma se zaostri v žanr kriminalne drame, elementi ljudske igre se v njej prepletajo s prizori visoke tragedije, aktualistični poudarki se iztečejo v univerzalna zgodovinska spoznanja ... Ta se na prvi pogled zdijo res utopična, vendar je punt delavcev na koncu slišati nenavadno znano in domače: Ljubezen kapital je silovit, povsem »neoperni« poziv k dejanju, k uporu, ki je mogoč, je nespodbitno dejstvo tega (našega) sveta in mora postati celo horizont našega delovanja: Ljubezen kapital je opera upora, ki trka na naša vrata.

Jani Golob (1948) je izjemno plodovit slovenski skladatelj, avtor skladb za številne različne zasedbe. V okviru svoje ustvarjalnosti se posveča klasični glasbi in trendom sodobne. Je avtor številnih komornih in orkestralnih del, pa tudi scenske, filmske in zabavne glasbe ter prejemnik številnih strokovnih nagrad, nagrade Prešernovega sklada in Župančičeve nagrade. Ljubezen kapital je po Krpanovi kobili (1992) in Medeji (2000) njegova tretja opera na našem odru. Pri nastajanju vseh treh del je z njim tesno sodeloval libretist in režiser Vinko Möderndorfer, vsestranski ustvarjalec, prejemnik mnogih gledaliških in filmskih nagrad, nagrade Prešernovega sklada in Župančičeve nagrade. Möderndorfer se podpisuje pod več kot sto dramskih, opernih, lutkovnih in filmskih režij, piše drame, prozo in pesmi (tudi za otroke), TV scenarije ter radijske igre za otroke in odrasle, objavil je več kot trideset leposlovnih knjig. Z ljubljansko Opero SNG sodeluje kot režiser že od leta 1992.

Libreto: Vinko Möderndorfer, Dirigent: Marko Hribernik / Marko Gašperšič, Režiser: Vinko Möderndorfer, Scenograf: Branko Hojnik, Kostumograf: Alan Hranitelj, Oblikovanje luči: Pascal Mérat, Koreograf: Rosana Hribar, Dramaturg: Blaž Lukan: Vodja zbora: Željka Ulčnik Remic, Koncertni mojster: Igor Grasselli: Asistentka režiserja: Irena Svoljšak, Asistentka koreografa: Claudia Sovre, Lektor: Nevenka Verstovšek, Korepetitorji: Jelena Boljubaš, Višnja Kajgana, Simon Krečič.

Praizvedba opere v treh dejanjih bo 27. junija 2012 v okviru 60-letnice Festivala Ljubljana. Ponovitve bodo še 28., 29. in 30. junija, premiera pa bo 11. oktobra 2012.

Poletni dan Japonske

Ljubitelji Japonske so v čast 20. obletnice diplomatskih odnosov med Slovenijo in Japonsko organizirali celodnevni dogodek z naslovom »Poletni dan Japonske«. V počastitev te pomembne obletnice, ki jo je obiskal tudi veleposlanik Japonske, so za širšo javnost pripravili pester in zanimiv program Japonske kulture in njihovega načina življenja, ki se je pričel dopoldan in trajala do večera.