Varuhinja vložila zahtevo za oceno ustavnosti

Dr. Zdenka Čebašek Travnik

Varuhinja človekovih pravic, Zdenka Čebašek Travnik, je 19. julija 2012, na Ustavno sodišče RS vložila zahtevo za oceno ustavnosti 143. Člena - usklajevanje pokojnin in drugih nadomestil ter prejemkov - Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF).

Za vložitev zahteve se je varuhinja odločila na podlagi pobud, ki jih je prejela od Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS), Zveze policijskih veteranskih društev Sever, Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije, Sindikata upokojencev KS 90 Slovenije, Združenja žrtev okupatorjev 1941-1945 Kranj, Klub upokojenih delavcev MNZ "Maksa Perca" Maribor, Društva izgnancev Slovenije 1941-1945 ter več kot 130 ogorčenih upokojencev, ki so se obrnili na Varuha, ker menijo, da je prišlo do globoko krivičnega in protiustavnega posega v njihovo pravico do pokojnine.

Varuhinja v zahtevi utemeljuje naslednje razloge zaradi katerih meni, da so določbe 143. člena ZUJF ustavno sporne:

• Ustavno sporen način sprejemanja ZUJF
• Kršitev načela jasnosti in določnosti predpisov iz 2. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju ustava)
• Kršitev ustavnega načela vezanosti državnega zbora na referendumsko odločitev iz 90. člena ustave
• Kršitev človekovega dostojanstva
• Kršitev pravice do socialne varnosti in pravice do pokojnine iz 50. člena ustave
• Kršitev enakosti pred zakonom in prepovedi diskriminacije iz 14. člena ustave
• Kršitev zagotovil iz Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije
• Kršitev načela zaupanja v pravo in kršitev pričakovalnih pravic
• Kršitev pravice do pravnega sredstva (25. člen ustave) in načela o pravnomočnosti odločb (158. člen ustave)

 Po mnenju varuhinje gre za poseg, ki se sicer sklicuje na legitimen cilj varčevanja države v pogojih ekonomske krize, vendar je bil uveljavljen tako, da je boleče, diskriminatorno in nesorazmerno posegel v človekovo dostojanstvo prizadetih, jim naložil nesorazmerno breme pri reševanju ekonomske krize, resno poslabšal njihov ekonomski položaj in krši vrsto človekovih pravic, določenih v ustavi, temeljni ustavni listini, v Evropski konvenciji o človekovih pravicah in drugih mednarodnih pogodbah, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, ter posega v načela pravne in socialne države.

Varuhinja predlaga tudi, da ustavno sodišče zadrži izvrševanje 143. člena ZUJF do končne odločitve o tej zahtevi. Zadržanje utemeljuje z razmerami, ki so nastale zaradi napačne razlage, ob katerih pogojih in po kakšnem postopku učinkuje ta določba na višino pokojnin.

Po tem, ko je ustavno sodišče v zadnjih sklepih, na podlagi vloženih ustavnih pritožb, že povedalo, da 143. člen ZUJF ne učinkuje neposredno na višino pokojnin, temveč je treba prej izdati upravne odločbe, je postalo očitno, da bo treba posege v višino pokojnin urediti na novo in na drugačen način. S tem bi preprečili številne nepotrebne sodne spore in veliko dodatnega dela številnih državnih organov. Visoki stroški in dodatna preobremenitev sodišč s tisoči novih sporov bi vodili do nepopravljivih posledic, ki jih lahko ustavno sodišče bistveno zmanjša z začasnim zadržanjem.

Varuhinja predlaga in pričakuje, zaradi velikega števila prizadetih upokojencev, tudi absolutno prednostno obravnavo te zahteve.

Pokojnine 26.000 upokojencev ostajajo znižane

Državni zbor je s 37 glasovi za in 45 proti sklenil, da opozicijska novela zakona za uravnoteženje javnih financ, s katero bi odpravili znižanje pokojni nekaj več kot 26.000 upokojencem, ni primerna za nadaljnjo obravnavo.

Novelo varčevalnega zakona so vložili opozicijski stranki Pozitivna Slovenija in SD. Junija so se namreč znižale pokojnine nekaj več kot 26.000 upokojencem, ki del pokojnine prejemajo iz državnega proračuna. Med drugim gre za upokojence, ki so del delovne dobe prebili v drugih republikah nekdanje SFRJ, za borce NOB ter nekdanje begunce in internirance.

V opoziciji pa so te določbe želeli spremeniti, saj menijo, da nesorazmerno posegajo v pravice nekaterih skupin upokojencev. Njihova novela je tako predvidevala odpravo tistih določb, ki omejujejo pravico do letnega dodatka za upokojence in znižujejo pokojnino določenim skupinam upravičencev, ki jim delno ali celotno plačilo pokojnine zagotavlja proračun.

Kot je danes v imenu predlagateljev pojasnila poslanka SD Andreja Črnak Meglič, gre pri posegu v pokojnine za selektiven in diskriminatoren ukrep, ki je tudi "evidentno protiustaven". Po njenem mnenju je nepravično in nesorazmerno, da breme nosi manj kot pet odstotkov upokojencev, ki so jih izbrali za "največjo žrtev finančne krize".

STA v nadaljevanju poroča, da je finančni minister Janez Šušteršič dejal, da se je pripravljeni pogovarjati o morebitnih popravkih zakona, če so "kje posegli preveč", a predloga opozicije ne morejo podpreti, saj bi že v letošnjem letu pomenil 60 milijonov evrov stroškov proračuna.

Enako so menili tudi v koalicijskih strankah SDS, DL, SLS, DeSUS in NSi, kjer so opozarjali, da je opozicijski predlog javnofinančno nerealen in tudi radikalen. Priznavali so sicer, da so glede vprašanja pokojnin potrebni nekateri popravki, predloge sprememb pa od vlade pričakujejo do jeseni.

Da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, sta sicer poleg poslancev PS in SD glasovala še poslanka DeSUS Marjana Kotnik Poropat in nepovezani poslanec Ivan Vogrin.

Bejart Ballet svetovno znana baletna skupina ponovno v Križankah

V okviru programa Festival Ljubljana se nam v četrtek 18. julija ob 21. uri, v Križankah, obeta vrhunska predstava svetovno znane baletne skupine Bejart Ballet iz Lozane. Nastopila bo z baletnim triptihom, ki ga sestavljajo Kantata 51, Sinkopa in Posvetitev pomladi. Spremljala jo bosta Orkestra Slovenske filharmonije in Slovenske vojske pod taktirko dirigenta Luisa Gorelika.

Plesalci Bejart Balleta se bodo predstavili s koreografijama legendarnega ustanovitelja lozanske plesne skupine Mauricea Bejarta (1927-2007) za baleta Kantata 51 na glasbo Johanna Sebastiana Bacha ter Posvetitev pomladi na glasbo Igorja Stravinskega. Bejart je baletno skupino ustanovil leta 1987 in ji posvetil zadnji dve desetletji življenja.

Bejart je krstno izvedbo baleta Posvetitev pomladi leta 1959 pospremil z besedami: "Naj bo ta balet hvalnica združitvi moškega in ženske globoko v njuni mesenosti, združbi neba in zemlje ter plesu življenja in smrti, ki so večni kot pomlad." Sedanji umetniški vodja skupine Gil Roman pa je na novinarski konferenci dejal, da ga veseli ker bo klasično delo Stravinskega izvedeno lepem okolju Križank.

Roman se kot koreograf podpisuje pod tretji balet iz triptiha Sinkopa. Predstavo, ki je bila premierno uprizorjena 18. decembra 2010 v Lozani, je pospremil z razmišljanjem: "Kje smo bili, ko nas ni bilo tu? V glasbi je to prenos poudarka. Govorimo o sinkopirani glasbi. V medicini je to ustavitev ali upočasnitev bitja srca, izguba zavesti za pet do deset sekund, med katero si naši možgani lahko izmislijo, predstavljajo ali ponovno vidijo karkoli. Spomini ali domišljija? Spomin ali ustvarjalnost?" Glasba je v tem delu modernejša, po naročilu jo je napisal avtor Citypercussion.

Gostovanje prinaša še drugo podobo Bejarta. Balet Kantata 51, krstna izvedba je bila leta 1966, povzema naslov po izbrani Bachovi glasbi in upošteva glasbeno in religiozno sporočilo partiture. "Bejart je sledil Bachovi partituri in želel izraziti veselje, ki se skriva v njej," je pojasnil Roman. Po besedah argentinskega dirigenta Gorelika se redko zgodi tako globoka povezava med glasbo in gibanjem kot je ta pri Bejartu.

Bejart Ballet iz Lozane so v zadnjih letih redni gostje festivala. Lani so v Ljubljani gostovali s tremi baleti Kaj mi pripoveduje ljubezen na glasbo Gustava Mahlerja, Ognjeni ptič na glasbo Igorja Stravinskega in Bolero na glasbo Maurica Ravela.

Leta 2010 so gostovali z baletom Le Presbytere. Delo podnaslovljeno Balet za življenje je na glasbo skupine Queen in Wolfganga Amadeusa Mozarta prav tako zasnoval Bejart. STA poroča, da je na današnji novinarski konferenci direktor in umetniški vodja festivala Darko Brlek dejal, da  sta sicer obisk in finančni izkupiček jubilejne, 60. izdaje festivala po izvedbi prve tretjine programa na ravni lanskega. "Pri vseh dogodkih na odprtem smo imeli srečo z vremenom." je še poudaril Brlek.

Foto: Janez Platiše in arhiv LF

Črne maske - opera

V okviru prireditev Festivala Ljubljana si bomo lahko v Cankarjevem domu 17. in 18. julija, v dveh dejanjih in petih slikah, ponovno ogledali Kogojevo opero Črne maske, ki velja za eno osrednjih del slovenske modernistične operne tradicije, če ne celo njen edini pravi primer - vsaj iz prve polovice 20. stoletja.

Kogoj jih je ustvarjal od leta 1924 do 1927, premiero pa so doživele maja 1929. Takrat občinstvo novitete ni dobro sprejelo. Kljub okornim začetkom se je opera nemudoma izkazala kot delo z veliko dramsko prezenco ter močno identiteto glasbene govorice. Sledili sta uprizoritvi leta 1957 in 1990 ter studijsko snemanje leta 1970. Dolga leta nedotaknjena osemsto strani obsegajoča partitura Črnih mask ob požrtvovalnem in poznavalskem delu mednarodno uveljavljenega dirigenta  Uroša Lajovica tokrat stopa na oder v novi osveženi različici.

V koprodukcijskem smislu predstavljajo Kogojeve Črne maske veliko priložnost, da ves svet spozna po krivici spregledan pomemben del slovenske modernistične operne tradicije, ki je tako po estetski kot vsebinski plati še kako aktualna tudi v današnjem času.

Gre za koprodukcijo SNG Opera in balet Ljubljana, Opera in balet SNG Maribor in Evropska prestolnica kulture Maribor 2012. 

Dirigent: Uroš Lajovic, Režija: Janez Burger, Scenografija: Numen,
Kostumograf: Alan HraniteljKoreograf: Edward Clug

Igralska zasedba:
Lorenzo, vojvoda di Spadaro - Jože Vidic
Ecco, dvorni norček - Andrej Debevec
Donna Francesca in Lepa maska - Martina Zadro/Andreja Zakonjšek Krt k. g.
Signor Cristoforo - Saša Čano
Petruccio, upravitelj - Peter Martinčič/Sebastijan Čelofiga k. g.
Romualdo, pevec - Martin Sušnik k. g./Dejan Maksimiljan Vrbančič
Lorenzov dvojnik - Darko Vidic k. g./Jaki Jurgec k. g.
Prva dama, Leonora - Norina Radovan/Valentina Čuden k. g.
Druga dama, Emilija - Elena Dobravec

Mario - Ivan Andres Arnšek
Carlo, prvi sluga - Rok Bavčar
Manucci, drugi sluga - Zdravko Perger
Tretji sluga in Pietro - Tomaž Zadnikar
Filippo - Zoran Potočan
Maska s Kačo - Srce - Ana Dežman k. g.
Rdeča maska - Usta - Klementina Žabjek/Marina Đonlić
Nova maska - Kristina Šuster
Kmetica - Mirjam Kalin
Kmet - Edvard Strah
Pajek - Anton Habjan
Zelo lepa maska - Laž - Leonida Sabo k. g.
Maska z galerije - Robert Mraček k. g.
Gospod - Damjan Kozole
Grda maska - Silvo Škvarč
Konjski hlapec in glas za odrom - Sebastjan Savnik
Glavna črna maska - Gregor Zorko
Dolgo Sivo - Tomaž Horvat
Kraljica - Barbara Marič
Gospodje in dame iz spremstva vojvode in njegove soproge.
Maske, ki jih je vojvoda Lorenzo povabil.
Črne maske, ki jih vojvoda Lorenzo ni povabil.
Muzikanti, služabniki, kmetje.

Prodaja vstopnic: Festival Ljubljana in SNG SNG Opera in balet Ljubljana