Mednarodna konferenca o oskrbi na domu HomeCare

Ljubljana, 7. 6.2017 – Večinoma se vse evropske države soočajo s staranjem prebivalstva in naraščanjem števila kroničnih bolnikov, zato države, podjetja in nevladne organizacije aktivno razvijajo rešitve oskrbe in zdravja na daljavo, s katerimi bodo omogočile, da bodo lahko starejši varno, aktivno in samostojno bivali v domačem okolju. Hkrati želijo zagotoviti bolj učinkovito in pravočasno izvajanje oskrbe ter zmanjšati posledice padcev, socialno izključenost in obremenitev družin v skrbi za svojce. Razvoj rešitev, priložnosti in izmenjava dobrih praks na področju oskrbe na daljavo so teme mednarodnega projekta in konference o oskrbi na domu HoCare (Home Care), ki 7. in 8. junija poteka v Sloveniji, udeležujejo pa se je partnerji projekta iz osmih evropskih držav. Aktivnosti projekta HoCare sicer v Sloveniji koordinira Razvojni center Srca Slovenije.



V okviru projekta je bila kot primer dobre prakse v Sloveniji prepoznana v Telekomu Slovenije razvita storitev E-oskrba, ki jo je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti opredelilo kot socialno-varstveno storitev in Telekomu Slovenje izdalo licenco za njeno izvajanje. E-oskrba je modularna rešitev, ki učinkovito podpira bivanje starejših, invalidov, bolnikov s kroničnimi boleznimi, bolnikov po težjih operativnih posegih in oseb z demenco pri samostojnejšem bivanju na njihovem domu. 24 ur na dan jim omogoča enostaven in hiter klic na pomoč v primeru padca ali nenadne slabosti ter organizacijo pomoči. E-oskrba tako pomaga preprečevati prezgodnji odhod v institucionalno varstvo in zagotavlja učinkovitejšo rabo virov socialnega varstva, namenjenih za oskrbo.

»Storitev E-oskrba se na enostaven način prilagaja potrebam uporabnika. Starejšim omogoča samostojno in bolj neodvisno bivanje na domu ter varnost in pomoč tudi v primeru, kadar zaradi zdravstvenega stanja ne morejo sprožiti klica na pomoč. Svojcem pa omogoča stalen stik z najbližjimi, hitro obveščanje v primeru klica na pomoč in strokovno podporo usposobljenega osebja v asistenčnem centru. Ob tem storitev omogoča tudi detekcijo dima (požarna varnost) in izliva vode (poplavna varnost), uporabniško aplikacijo z grafičnim prikazom podatkov in podobno. Ob tem pripravljamo tudi že nadgradnjo s pametno ključavnico, personaliziranim medicinskim TV-kanalom (Med TV) in storitvami zdravja na daljavo,« o ključnih prednostih storitve pravi Peter Pustatičnik, vodja eZdravja in eOskrbe v Telekomu Slovenije.

Različne raziskave kažejo, da vsak drugi starostnik po padcu ne more vstati, od padca do trenutka, ko starostnika najdejo in mu nudijo pomoč, pa mine tudi 18 ur (v starosti 65 let ali več). Pri skoraj tretjini starostnikov so posledice padca vzrok za prezgodnji odhod v institucionalno varstvo, 20 do 30 odstotkov vseh, ki padejo, pa utrpi zmerne do hude poškodbe (zlom kolka, poškodba glave …). 

Poleg Slovenije v projektu HoCare sodelujejo predstavniki Cipra, Češke, Bolgarije, Madžarske, Litve, Portugalske in Romunije. »V Razvojnem centru Srca Slovenije smo doslej sodelovali v 32 evropskih projektih v okviru 16 različnih programov, pri tem pa je eno od pomembnih področij tudi medgeneracijsko povezovanje in staranje prebivalstva. Zato v slovenski prostor prinašamo dobre prakse iz drugih držav in med seboj povezujemo strokovnjake s področja oskrbe na domu. Cilj projekta HoCare je tako iskanje inovativnih rešitev za oskrbo na domu in spodbujanje različnih deležnikov k čim bolj aktivni vlogi pri zavzemanju za spremembe na tem področju,« poudarja Aleksandra Gradišek, direktorica Razvojnega centra Srca Slovenije.

Foto in video: Janez Platiše

V Sloveniji bo prvič svetovni dan velnesa

V Sloveniji bo letos prvič organiziran svetovni dan velnesa (Global Wellness Day – GWD) . Ta bo v soboto, 10.6.2017, v različnih krajih po Sloveniji. Gre za mednarodni dogodek, ki poteka v skoraj 100 državah sveta na isti dan. To je priložnost, da ljudje brezplačno doživijo in preizkusijo storitve na področju velnesa, kot so gibanje, zdrava prehrana, duševni velnes, sproščanje, lepotna in telesna nega, … aktivnosti, s katerimi lahko preventivno poskrbijo za svoje zdravje. 

Namen dogodka je globalna promocija velnesa kot načina življenja. Pobudnica velneškega projekta z mednarodnim povezovanjem je Belgin Aksoy Berkin iz Turčije, ki je leta 2012 začela ozaveščati ljudi o pomenu dobrega počutja in aktivnega načina življenja.

Pri tem izjemnem mednarodnem dogodku, katerega slogan je »En dan ti lahko spremeni življenje«, bodo sodelovali: Terme Krka, Thermana, Terme Portorož, Terme Cerkno, Histria Botanica, Višja šola za kozmetiko in velnes Ljubljana, ŠUS Eurofitness, Terme Snovik, Rimske Terme ter drugi. Obiskovalci se bodo pri njih lahko brezplačno udeležili različnih vadb, delavnic, tečajev in individualnih svetovanj.

»GWD je začetek nečesa izjemnega, kar bomo razvijali skupaj na področju velnesa, za dobro vseh nas v Sloveniji,« je dejala mag. Monika Karan, ambasadorka GWD za Slovenijo, ki je tudi avtorica in urednica portala velnes.si.

Več informacij najdete na www.globalwellnessday.si in www.velnes.si

Srebrna ekonomija je del običajne ekonomije

Ljubljana, 6. 6. 2017 - V Ljubljani se je v organizaciji Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje (SUTŽO) in njene Skupine za srebrno ekonomijo odvil že drugi posvet s temo Vseživljenjsko učenje, delo in razvoj je temelj srebrne ekonomije. Zbrali so se predstavniki Vlade RS, Ministrstva za delo, Ministrstva za izobraževanje, Obrtne zbornice, ZDUSA, upokojeni strokovnjaki, Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje in drugi.

Srebrna ekonomija je del običajne ekonomije, ni ločena od nje! Razprava o njej se pojavlja v zadnjih letih ob dejstvu, da se število baby-boomerjev povečuje, da bodo ti verjetno imeli tudi posebne potrebe kot so drugačno stanovanje, potovanja zunaj sezone, nova tehnologija za različne storitve itd. Vplivali bodo na ekonomijo ustvarjalnih in starejšim prijaznih mest. Skratka, starejših ne bo moč obravnavati mimogrede, kajti veliko jih bo!

Kako živimo v pokoju, je odvisno od osebnosti in lastnosti
Po upokojitvi, za katero se Slovenci pogosto odločamo zaradi odnosov na delovnem mestu, četudi bi želeli z delom nadaljevati, »nastopi čas izbire«, pravi Miriam Bevc Peressutti. In to je dobro! Toda, kako dobro bomo živeli v pokoju je odvisno predvsem od naše osebnosti, osebnostnih lastnosti, od prilagoditve miselnosti, trdi psiholog prof. dr. Janek Musek.

Evropska unija si obeta vodilno vlogo na področju srebrne ekonomije
Srebrna ekonomija vpliva na javno in individualno porabo treh skupin starejših; tistih, ki so dejavni, tistih, ki so krhkega zdravja in tistih, ki so v stanju odvisnosti. Njihove potrebe so različne, a Evropa si obeta, da jih bo lahko zadovoljila in tako morebiti postala vodilna sila na področju srebrne ekonomije v svetu. Pri tem pa se preveč naslanja na starejše zgolj kot porabnike, pozablja pa na starejše proizvajalce in inovatorje (dr. Dušana Findeisen) ter hkrati nenamerno krepi starizem. To slednje je tudi spodbudilo Slovensko univerzo za tretje življenjsko obdobje, da se z vprašanjem srebrne ekonomije ukvarja.

Starejši so kapital
“Stare paradigme niso ustrezne, potrebujemo nove, sredi novih oblik dela in prekarnosti, ki je vgrajena v današnji način gospodarjenja in življenja v družbi in je tudi dobra, ker hkrati pomeni prepotrebno delovno prožnost (prof. dr. Ana Krajnc). Zdajšnja delovna zakonodaja je glede dela upokojenih žal dokaj omejujoča, kar ni prav, saj so starejši kapital, ki ga velja “izkoristiti, a ne izkoriščati” je pridal moderator Dušan Snoj.

Slovenci smo v starosti od 25 do 65 let nadpovprečno delavni, zato dela ni mogoče grobo prekiniti in denimo obrtnikom prepovedati delo po upokojitvi. (Branko Meh). V ZDA, na primer, ni določene upokojitvene starosti (Akad. prof. dr. Žekš), saj so starejši kapital, ki se sestoji iz znanja in izkušenjskega znanja, kapital, ki ga ne smemo izgubiti.

Za svoje delo potrebujejo znanje 
Slovenija bo slej ko prej morala preiti na državno pokojnino, “spremenila se bo arhitektura pokojninskega sistema”, je poudaril Dušan Kidrič, “ki ne more skrivati, kar zna…”, četudi se to morda od upokojenca pričakuje.

Dr. Andraž Rangus je spregovoril o Beli knjigi pokojnin in bližnji pokojninski reformi. Marija Pukl je predstavila Strategijo dolgožive družbe, Tea Dolgan pa vlogo vseživljenjskega učenja v zaposlovanju starejših. Prof. dr. Jože Gričar je zbral nekaj primerov delilne ekonomije (skupaj uporabljamo predmete, storitve itd.), kajti srebrno ekonomijo je treba postaviti na trdna tla, da kmalu nastane kaj praktičnega z delom starejših.

Takšno je tudi mnenje SUTŽO, ki svoje člane izobražuje, da lahko delajo za javno dobro kot kulturni mediatorji v javnih ustanovah, pripovedovalci v domovih starejših in drugod, na linijah za samopomoč, v društvih, v Botaničlnem vrtu itd. Da v ta namen potrebujejo znanje, je odveč posebej poudariti.

Besedilo: Dušana Fendeisen

Vseživljenjsko učenje, delo in razvoj – temelj srebrne ekonomije

Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje 6. junija 2017 organizira 2. posvet z naslovom Vseživljenjsko učenje, delo in razvoj – temelj srebrne ekonomije. Posvet bo potekal v dvorani Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani na Poljanski 6. Pričel se bo ob 9. uri in bo trajal predvidoma do 12.30 ure. Na posvetu bo sodeloval tudi akademik prof. dr. Boštjan Žekš iz Urada predsednika Republike Slovenije in Marija Pukl iz Kabineta predsednika Vlade RS.

Posvet 'Srebrna ekonomija 2016'. Foto Platiše.

Četudi koncept srebrne ekonomije srečujemo že nekaj let, ta še zmeraj ni dovolj raziskan. Sredi dolgožive družbe se zlagoma oblikuje predvsem s političnimi razpravami na evropski in nacionalni ravni. Evropska unija se namreč zaveda, da lahko v povezavi s starostjo ustvari nova delovna mesta in dohodek, da lahko postane celo vodilna sila na področju srebrne ekonomije.

Razprave o srebrni ekonomiji pa zbujajo tudi starizem, ki škodi prizadevanjem za to, da bi starejši imeli v družbi status, ki jim bo omogočal, da so vidni, priznani, da enakovredno vstopajo v interakcije z drugimi. V srebrni ekonomiji starejši ne morejo biti le pasivni porabniki varovanih stanovanj, domo robotike, potovanj zunaj sezone itd., marveč morajo biti tudi proizvajalci in inovatorji, ki se upokojujejo drugače kot njihovi predniki.

Da bi se to zares zgodilo, bomo potrebovali zakonske spremembe, izobraževanje, možnosti dela, možnosti za razvoj, predvsem pa spremembe v miselnosti nas vseh. Potrebno bo vplivati na identiteto starejših in njihovo zavedanje samih sebe. Kako daleč smo in ali smo že na pravi poti, se bodo vprašali na posvetu.