Predsednik Pahor sprejel humanitarce

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes sprejel na pogovor predstavnike Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije in priredil sprejem za predstavnice in predstavnike humanitarnih organizacij.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je na pogovor sprejel predstavnike Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Po končanem pogovoru je predsednik RS Borut Pahor priredil sprejem za predstavnice in predstavnike humanitarnih organizacij in v nagovoru med drugim dejal: "Na globalni lestvici dobrodelnosti se Slovenija uvršča na 37. mesto, med evropskimi državami pa na 11. mesto. Same humanitarne organizacije opozarjate, da je trend ustanavljanja vedno novih organizacij na tem področju prisoten že nekaj časa, kar pomeni, da obstaja za to človekoljubno dejavnost zanimanje in potreba. Hkrati opozarjate, da se žal, finančna podpora države temu ustrezno ne povečuje pa tudi donatorska sredstva ne naraščajo sorazmerno z večjo gospodarsko močjo. Tu je torej še veliko priložnosti za razvoj. Ni pa dobro, da se posamezne organizacije, v težnji za izboljšanje vašega položaja in uresničevanje vaših plemenitih ciljev postavljate druga proti drugi, kar je zadnje čase opaziti med invalidskimi in humanitarnimi organizacijami. Potrebno je najti druge rešitve.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor priredil sprejem za predstavnice in predstavnike humanitarnih organizacij. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Delovanje humanitarnih organizacij je že dolgo zelo pomembno pri ustvarjanju boljše, bolj solidarne in vse-vključujoče družbe. Humanitarne organizacije pomagate približno tretjini Slovencem, da se laže soočajo s svojim vsakdanom. To je izjemno in nenadomestljivo.

Vaša vloga je ključna pri zagovorništvu ogroženih posameznikov in družbenih skupin ter pri opozarjanju in izpodbujanju javnosti in države za načrtovanje in uresničevanje skupnih programov reševanja socialnih stisk prebivalcev. Postali ste nepogrešljiv deležnik pri izvajanju socialnih programov, ki jih državne institucije same ne zmorejo zagotoviti. Še zlasti ste humanitarne organizacije pomembne pri skrbi za bolj kvalitetno življenje in enakopravnejše vključevanje posameznikov s psihosocialnimi težavami ter bolnikov s kroničnimi boleznimi. Velik pa je tudi vaš prispevek pri reševanju in lajšanju socialnih stisk in težav prebivalstva, ki jih država ne doseže.

VIDEO s sprejema humanitarcev pri predsedniku Pahorju


Z izvajanjem dejavnosti po načelih nepridobitnosti in prostovoljnosti ter doseganjem plemenitih, človekoljubnih ciljev, našo družbo moralno in etično bogate. Zato se vam ob tej priložnosti zahvaljujem za vaše delo, ideje in pripravljenost pomagati sočloveku.

Čeprav Slovenci, glede na statistiko in veliko revščino po svetu, sodimo med najbogatejše na svetu, sem prepričan, da je nujno potrebno izboljšati stanje najbolj socialno najbolj ogroženih posameznikov. K temu smo poklicani vsi, tako država kot gospodarstvo, nevladne organizacije in posamezniki.

Statistike na področju revščine se počasi zopet obračajo v pozitivno smer. Trenutno živi pod pragom revščine skoraj 14 odstotkov oseb, dobrih 18 odstotkov pa je izpostavljena tveganju socialne izključenosti. Ocenjeno je, da bi stopnja tveganja revščine znašala kar 25 odstotkov, če v dohodek posameznikov in družin ne bi šteli socialnih prejemkov. Torej lahko zaključimo, da ukrepi socialne države, kljub pogostim kritikam, pomembno prispevajo k izboljšanju socialnega položaja prebivalstva. K reševanju stisk pa veliko pripomorete tudi humanitarne organizacije, ki nudite številne nefinančne pomoči najbolj ogroženim osebam bodisi v obliki hrane ali drugih oblik materialne pomoči.

Odprava vseh oblik revščine povsod po svetu je tudi prvi od sedemnajstih ciljev Agende 2030 za trajnostni razvoj, ki je bila sprejeta leta 2015 na Vrhu OZN o trajnostnem razvoju. Boj proti revščini pa ostaja tudi prioriteta v okviru osmih razvojnih ciljev tisočletja. Koliko bomo v prihodnje uspešni pri uresničevanju teh ciljev je odvisno od vseh nas."

Vir: UP

Ista hrana za enega človeka, je lahko strup za drugega

Običajni kruh, pšenično pivo, kolački, torte, kosmiči, pite, procesirani mesni izdelki, juhe in pomfri se ne smejo znajti na jedilniku celiakašev. Nabor hrane brez glutena je vseeno širok. 30 odstotkov bolnikov celiakije se ne odzove pravilno na brezglutensko dieto, zaradi zdravstvenih razlogov. Potencialnim pacientom s celiakijo prav tako odsvetujejo brezglutensko dieto, ker lahko naredi več škode kot koristi. Celiakija je pogosta sistemska bolezen, velikokrat spregledana, ki se pomika k dvem procentov slovenske populacije. 

Govorimo o klasični in neklasični obliki, je v sklopu predavanj in delavnic, ki jih organizira najstarejši zasebni Medicinski center Barsos, povedal doc. dr. Rado Janša, dr. med., specialist interne medicine in gastroenterologije. To je bilo prvo predavanje v sklopu organizacije Medicinskega centra Barsos, ki jih bomo mesečno organizirali z namenom osveščanja javnosti s simptomi celiakije, z glutensko preobčutljivosto, s prednostmi uravnotežene prehrane ter z načini, kako se soočati z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem teh bolezni.

»Še en dobro poznan razlog za odpovedovanje pšenici je alergija. Ta sicer ni neposredno povezana z glutenom, je pa seveda brezglutenska dieta precej dober približek dieti, iz katere so izločene vse pšenične sestavine. Alergijo na pšenico naj bi prav tako imel približno odstotek prebivalstva,« je še izpostavil dr. Janša. V zadnjih letih se zdravniki začenjajo zavedati, da uživanje glutena lahko povzroča tudi težave, ki niso povezane ne s celiakijo, ne s klasično alergijo na pšenico. Gre za tako imenovano neceliakalno preobčutljivost na gluten. »Želimo opozoriti tudi na druge bolezni, ki so pogojene z uživanjem glutena, beljakovin in žit,« je še poudaril doc. dr. Rado Janša.

Celiakija je z vidika današnjem medicine neozdravljiva avtoimunska bolezen. Kot v številnih evropskih državah tudi pri nas štejemo celiakijo za primarno obolenje tankega črevesja. Simptomi kažejo, da gre za bolezen s številnimi obrazi, tudi stopnja prizadetosti je zelo raznolika, zato lahko z gotovostjo trdimo, da je celiakija danes gotovo pod-diagnosticirana bolezen.

ZDUS zahteva redno usklajevanje pokojnin

Izola, 15.12.2017 - Predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije, Janez Sušnik, je danes na novinarski konferenci predstavil program in usmeritve Zveze za leto 2018 ter se dotaknil aktualnih tem, ki se tičejo upokojencev. Na konferenci, ki so se jo udeležili tudi mag. Dejan Židan, Milojka Kolar Celarc, dr. Anja Kopač Mrak in Karl Erjavec je povedal:

Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) bo v letu 2018 svoje aktivnosti usmerila v naslednje najpomembnejše naloge: gmotni položaj upokojencev, pokojnine, zdravstveno varstvo in zavarovanje, socialne pravice in bivalni standard, stalni nadzor človekovih zakonsko in drugače določenih pravic starejših, Memorandum ZDUS za leto 2018, skrb za aktivno, zdravo in varno staranje članstva v skladu s smernicami Strategije dolgožive družbe, krepitev pomoči starejšim in organizacija prostovoljstva starejših, upravičiti je potrebno naše poslanstvo kot eno največjih civilnih neodvisnih družb v Republiki Sloveniji, okrepiti je potrebno aktivno državljanstvo s poslanskimi skupinami in resornimi ministrstvi in Vlado Republike Slovenije.

ZDUS bo tekoče spremljal vse naloge, ki bodo vzporedno delovale z načrtovalci razvoja v skrbi za starejše in posledično nad pripravo zakonodaje, ki posega v delo in življenje starejših. Obiski pri poslancih Državnega zbora Republike Slovenije, poslanskih skupinah, po potrebi tudi pri predsednikih strank, bodo stalnica našega dela skozi vse leto, še posebej v času priprave in sprejemanja zakonodaje, ki posega na področja dela in življenja starejših.

Na področju zaščite človekovih, zakonsko in drugače določenih pravic starejših, si bomo še bolj prizadevali za redno in izredno usklajevanje pokojnin, zagotavljanje letnega dodatka za vse upokojence, vrnitev pravice do pogrebnine za vse državljane, vrnitvi pravice do seniorske olajšave pri dohodnini ter redno zagotavljanje usklajevanja drugih upravičenih socialnih prejemkov, zato predlagamo:

• da se zagotovi, da se od leta 2018 naprej pokojnine redno usklajujejo tako, kot to določa sistemski zakon;
• da se v letu 2018 in naslednjih letih ob nadaljevanju gospodarske rasti, skupaj z uskladitvijo pokojnin, ki jo na tej podlagi omogoča sistemski zakon, izvedejo tudi uskladitve, s katerimi bi vsaj deloma nadomestili negativne učinke interventne zakonodaje, ki je od leta 2010 naprej po predhodnih ocenah vplivala na znižanje ravni pokojnin za 12,6% od tega 8 odstotkov neusklajenih oz. neizplačanih;
• uveljavi naj se sprememba lestvice za odmero starostnih (s tem pa tudi predčasnih in invalidskih) pokojnin, določene v ZPIZ-2, tako da bi uživalcem zagotavljala za 40 let pokojninske dobe pokojnino najmanj v višini 65 odstotkov od pokojninske osnove (sedaj za moške 57,25 odstotkov, za ženske 63,5 odstotkov, nato od leta 2020 naprej 61,5 odstotkov do leta 2022, po izteku prehodnega obdobja pa 60,25 odstotkov);
• ZDUS pričakuje in zahteva, da se tako v letu 2018, kot tudi v naslednjih letih, letni dodatek izplača vsem v sistemskem zakonu določenim upravičencem v rokih in pod pogoji, ki jih določa ta zakon;
• da bodo do pogrebnine upravičeni družinski člani ali druge osebe zadolžene za pokop pokojnika in ne glede na njihov socialni položaj prejmejo 500,00 evrov za pogrebne stroške (velja za vse enako);
• da se ohrani posmrtnina, do katere so upravičenci upravičeni do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka v višini 288,81 EUR v enkratnem znesku.

ZDUS si bo še naprej prizadeval, da se zdravstvena reforma izpelje še v tem mandatu Vlade Republike Slovenije, kar pomeni, da mora biti sprejeta v prvih treh mesecih leta 2018. Še posebej pozorno bomo spremljali dokončanje, oblikovanje in sprejetje Zakona o dolgotrajni oskrbi in osebni asistenci, vključno s finančnim vidikom podpore načrtovanih aktivnosti, ki bodo izhajale iz zakonskih določil in podzakonskih aktov. Na predlog zakona smo sicer v letu 2017 dali pripombe.

Osnutka avtonomnega rezervnega demografskega sklada nismo dočakali in smo prepričani, da v času delovanja te Vlade in Državnega zbora Republike Slovenije sklad ne bo imel zakonske podlage, kar je velika škoda, saj smo se v ZDUS zelo potrdili, da bi posebno pri reorganizaciji KAD-a in z dodatnimi viri posvetili posebno pozornost vzdržnosti sklada za bodoče rodove.

Ob dejstvu, da so upokojenci lastniki velikega števila nepremičnin, bo v letu 2018 po vsej verjetnosti zopet dan v razpravo Zakon o davku na nepremične, ki ne sme biti naravnan tako, da bo predstavljal dodatno breme upokojencem, predvsem tistim z najnižjimi prejemki ali da bodo, kot posledica tega zakona, upokojenci zaradi osebnih stisk in nizkih prejemkov svoje nepremičnine izgubili in posledično postali breme državi.

Še naprej bomo krepili sodelovanje z Državnim zborom in Državnim svetom Republike Slovenije, Ekonomsko socialnim svetom Republike Slovenije in sindikati. Potrebno je nadaljevati sodelovanje s sorodnimi organizacijami za starejše, kot tudi z Mladinskim svetom Slovenije, Študentsko organizacijo Slovenije, Dijaško organizacijo Slovenije in drugimi organizacijami v cilju medgeneracijske povezanosti in medsebojne solidarnosti. Na področju mednarodnega sodelovanja bomo nadaljevali z delom v mednarodnih povezavah (EURAG, AGE Platform in pridruženo v Eurocarers). Na področju zdravega, aktivnega in varnega staranja in v povezavi s Strategijo dolgožive družbe, bomo sodelovali in se usklajevali v programih in aktivnostih na teh področjih.

Podpredsednik Vlade Republike Slovenije in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Dejan Židan, je poudaril, da je socialna politika ključno vezivo te družbe in da ne smemo pozabiti, kaj vse smo skupaj že dosegli z zmanjševanjem razlik. Dodal je, da je bil pomemben korak narejen z uvedbo minimalne pokojnine, ki ob izpolnjenih polnih upokojitvenih pogojih znaša 500 evrov, kar so uspeli uresničiti ravno na pobudo Zveze društev upokojencev Slovenije.

Meni, da bo za blaginjo vseh generacij ključna politika, ki bo sprejeta s konsenzom in na podlagi medgeneracijskega sodelovanja ter solidarnosti med vsemi generacijami. Dejal je, da starejši ne smejo biti razumljeni kot breme družbe, temveč kot aktivni državljani, ki so s svojim preteklim delom kot davkoplačevalci in plačniki vseh prispevkov zagotavljali primerne pogoje za generacije pred nami, pa tudi šolanje sedanjih generacij, katere so glavni odločevalci o pravicah starejših.

Podpredsednik Vlade Republike Slovenije in minister za zunanje zadeve, Karl Erjavec, je dejal, da sta programa stranke DeSUS in ZDUS-a programsko enakih vsebin ter da se oboji borimo in zavzemamo za pravice starejših, invalidov ter drugih ranljivih skupin. Poudaril je, da je prišel čas, da upokojenke in upokojenci dobijo povrnjeno, kar so prispevali državi v času finančne in gospodarske krize. Zato v DeSUS zahtevajo, da se v naslednjih letih prispevek upokojencev za krizo, vrne upokojencem. Hkrati morajo poskrbeti za dvig minimalne pokojnine, saj je nesprejemljivo, da upokojenke in upokojenci s polno delovno dobo, še vedno živijo pod pragom revščine.

Ministrica za zdravje, Milojka Kolar Celarc, se je zahvalila in izrekla priznanje vodstvu in članom za izjemno pomembno povezovalno vlogo, ki jo opravlja ZDUS v naši družbi, in v skrbi za izboljšanje položaja upokojencev. To pomeni za skoraj tretjino vsega prebivalstva Slovenije. Vključenost v skupnost in gotovost, da nekdo čvrsto in zaupanja vredno skrbi za nas, pomaga ohranjati vitalnost. Prav življenjska moč in zdravje omogočata polno in ne nazadnje tudi koristno življenje v obdobju po zaposlenosti. Zakaj koristno? Zato, ker povečanje zdravih let lahko vpliva na blaginjo vseh generacij in, kar je zanjo kot ministrico tudi pomembno, na zmanjšanje izdatkov za zdravstvo.

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, dr. Anja Kopač Mrak, je poudarila, da je potrebno zagotoviti socialno varnost in vključenost vseh generacij in izrabiti priložnosti, ki jih na različnih področjih ponujata digitalizacija ter drugačne oblike delovne aktivnosti. Dodala je, da so prisluhnili ljudem ter ukinili zaznambe na nepremičninah in vračilo prejete pomoči za prejemnike varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči.

Prizadevala si bo, da bodo pri uresničevanju namenili več pozornosti tistim temam, ki so bile v preteklosti nekoliko v ozadju. Gre torej za vprašanja človekovih pravic starejših, dostojnega staranja, nasilja nad starejšimi, pa tudi različnih oblik starizmov (ageizmov). Dodala je, da so velikokrat glavni razlog za to napačne predstave o starosti. Ni namreč nujno, da s starostjo upadajo vse funkcije. Nekatere se lahko tudi okrepijo. Po nekaterih raziskavah so starejši srečnejši, kot je srednja generacija, cenijo tudi majhne radosti, bolj so povezani z naravo, marsikdo izžareva več notranjega zadovoljstva, kot v mladosti. 

Zaključno srečanje Erasmus+ in 20 let Zavoda MOVIT

Ljubljana, 15.12.2017 - Na Gospodarskem razstavišču potekalo zaključno srečanje Erasmus+: Mladi v akciji ter obeležitev 20. obletnice delovanja Zavoda MOVIT. Ministrica Maja Makovec Brenčič je priznanji Ključ podelila Mladinskemu Svetu Velenje za projekt Mladi za Veleje in Vila Čira Čara - Zavod Manipura za projekt Choose your way, choose your future.

Zavod MOVIT se je v zadnjih 20 letih vzpostavil kot osrednja podporna institucija za mednarodno sodelovanje na področju mladine in spodbujanje mobilnosti mladih. Evropski programi mobilnosti so na področju mladine v Sloveniji že od leta 1999 in pomembno prispevajo k razvoju mladinskega dela in mladinskega sektorja v Sloveniji. V 18 letih je bilo v te programe vključenih več kot 40.000 mladih in mladinskih delavcev.



Dogodka se je udeležila tudi ministrica Maja Makovec Brenčič, ki je v nagovoru med drugim dejala, da je potrebno mladinskemu sektorju nameniti še več pozornosti in si prizadevati, da se standardi znanja, ki so se vzpostavili na tem področju, v prihodnje preoblikujejo v stalne aktivnosti in ne le v obdobno projektno delo. Ministrica je tudi podelila priznanji Ključ do učinka za najbolj učinkovita mladinska projekta, ki sta z aktivnostmi imela velik učinek na različnih področjih. Prejemnika priznanj sta Mladinski Svet Velenje za projekt Mladi za Veleje in Vila Čira Čara - Zavod Manipura za projekt Choose your way, choose your future.