Ko sem v soboto hodil po Krvavcu sem šel preko žične ograje, ki pozimi varuje smučišče, proti gozdu. Po dobrih 100 metrih sem v gozdu našel skrito smetišče dotrajane opreme žičnice RTC Krvavec. Dotrajani sedeži žičnice zgleda, da so tam že nekaj časa, ker je eden od obiskovalcev na leseno ploščo napisal naj varujejo naravo in pospravijo. Ne vem zakaj upravljavec in vzdrževalec žičnice RTC Krvavec tega ne pospravi...glede na to, da so druge površine primerno urejene.
19 avgust 2018
17 avgust 2018
Koncert Vlada Kreslina v poletnem gledališču Studenec pri Domžalah
Vlado Kreslin, kantavtor in folk rock glasbenik, bo v družbi Beltinške bande in Malih bogov, 15. septembra nastopil v pokritem poletnem gledališču Studenec pri Domžalah. Na sporedu bodo največje uspešnice, ki so nastale v dolgi in glasbeno ustvarjalni karieri, nekatere pa bo zaigral ob spremljavi ženskega pevskega zbora Moj spev, ki deluje v okviru Kulturnega društva Groblje.
Vlado Kreslin je glasbeno pot začel kot bobnar v skupini Apollo leta 1970, do leta 1980 pa kot pevec nastopal s skupinami Špirit group, Zodiac, Horizont, Sanje in Avantura. Leto 1980 je bilo zanj prelomno, saj je s skladbo Dan neskončnih sanj zmagal na Slovenski popevki. Sledilo je obdobje s skupino Martin Krpan, ki je leta 1991, potem ko je nastopila kot predskupina Boba Dylana na ljubljanskem stadionu, razpadla. Konec 80-ih se je Kreslin pričel glasbeno družiti s starejšimi godci iz rojstnih Beltincev – Beltinško bando.
Posvetil se je ljudski godbi in povzročil pravi preporod etno glasbe in njenega dojemanja na Slovenskem. Ljudsko glasbo je približal mlajšim generacijam in povzročil, da so ljudje upali spregovoriti v lastnem narečju. S skupino Mali bogovi, ki je nastala v začetku 90-ih, in Beltinško bando, je Kreslin na odrih in nosilcih zvoka združil – in še združuje – včeraj in danes, lokalno in globalno. V Beltinški bandi sodeluje zdaj že druga in tretja generacija ljudskih muzikantov, najstarejši pa je Vladov oče 88-letni Milan.
Vlado sodeluje tudi z mlajšimi slovenskimi in priznanimi svetovnimi glasbeniki (Allan Taylor, The Walkabouts, Rade Šerbedžija, Parni valjak, Siddharta, Hans Theessink, Vlatko Stefanovski, Chris Eckman, Damir Imamović, Dubliners, Antonella Ruggiero, Barcelona Klezmer and Gipsy Orchestra, Gal in Severa Gjurin, Ferus Mustafov, Freres Guisse …), s katerimi nadvse uspešno preskakuje glasbene in državne meje ter ruši tabuje, kar je lepo opisal reški Novi list: Vlado Kreslin nikdar ni dovolil, da meje na Rupi, Uni, Bregani in Drini postanejo tudi meje v njegovi glavi. Izdal je že petnajst albumov z avtorsko glasbo, nekaj pesniških zbirk ter nastopal v filmu in gledališču kot avtor glasbe in kot igralec.
Številne njegove pesmi so skoraj ponarodele, nekatere pa so postale navdih za romane, celovečerne filme in celo diplomske naloge.
Spletna stran http://www.kreslin.com/
Vlado Kreslin je glasbeno pot začel kot bobnar v skupini Apollo leta 1970, do leta 1980 pa kot pevec nastopal s skupinami Špirit group, Zodiac, Horizont, Sanje in Avantura. Leto 1980 je bilo zanj prelomno, saj je s skladbo Dan neskončnih sanj zmagal na Slovenski popevki. Sledilo je obdobje s skupino Martin Krpan, ki je leta 1991, potem ko je nastopila kot predskupina Boba Dylana na ljubljanskem stadionu, razpadla. Konec 80-ih se je Kreslin pričel glasbeno družiti s starejšimi godci iz rojstnih Beltincev – Beltinško bando.
Posvetil se je ljudski godbi in povzročil pravi preporod etno glasbe in njenega dojemanja na Slovenskem. Ljudsko glasbo je približal mlajšim generacijam in povzročil, da so ljudje upali spregovoriti v lastnem narečju. S skupino Mali bogovi, ki je nastala v začetku 90-ih, in Beltinško bando, je Kreslin na odrih in nosilcih zvoka združil – in še združuje – včeraj in danes, lokalno in globalno. V Beltinški bandi sodeluje zdaj že druga in tretja generacija ljudskih muzikantov, najstarejši pa je Vladov oče 88-letni Milan.
Vlado sodeluje tudi z mlajšimi slovenskimi in priznanimi svetovnimi glasbeniki (Allan Taylor, The Walkabouts, Rade Šerbedžija, Parni valjak, Siddharta, Hans Theessink, Vlatko Stefanovski, Chris Eckman, Damir Imamović, Dubliners, Antonella Ruggiero, Barcelona Klezmer and Gipsy Orchestra, Gal in Severa Gjurin, Ferus Mustafov, Freres Guisse …), s katerimi nadvse uspešno preskakuje glasbene in državne meje ter ruši tabuje, kar je lepo opisal reški Novi list: Vlado Kreslin nikdar ni dovolil, da meje na Rupi, Uni, Bregani in Drini postanejo tudi meje v njegovi glavi. Izdal je že petnajst albumov z avtorsko glasbo, nekaj pesniških zbirk ter nastopal v filmu in gledališču kot avtor glasbe in kot igralec.
Številne njegove pesmi so skoraj ponarodele, nekatere pa so postale navdih za romane, celovečerne filme in celo diplomske naloge.
Spletna stran http://www.kreslin.com/
16 avgust 2018
Slikarska delavnica za ljudi v tretjem življenjskem obdobju
Slikarka Lili Garbajs in Tanja Furlan bosta vsak prvi četrtek v mesecu na Trubarjevi 55 v Ljubljani vodili slikarsko delavnico za starejše oziroma ljudi v tretjem življenjskem obdobju. Za delavnico, ki bo trajala dve do tri ure ni potrebno imeti nobenega znanja. Ves potreben slikarski pribor dobite na delavnici. Sliko, ki jo boste naslikali boste lahko po končanem slikarskem druženju odnesli domov.
Tanja Furlan je povedala, da bo delavnico vodila slikarka Lili, ki poudarja, da za tovrstno slikarsko druženje ni potrebno nobenega predznanja. Kar pa bo potrebno znati za slikarsko stvaritev pa vas bo naučila in tudi praktično pokazala kako je potrebno narediti. Na delavnici boste brezplačno postreženi tudi s kavo, čajem, piškoti in še s čim drugim.
Prva delavnica bo v četrtek 6. septembra s pričetkom ob 10. uri. "Cena ene delavnice se bo gibala od 15 do 20 evrov. Odvisno od velikosti platna. Cena vključuje: slikarsko vodstvo, slikarsko platno, uporabo namiznih slikarskih stojal, akrilne barve, čopiče in ostale slikarske pripomočke, zaščitne majčke, kava ali čaj, piškotke... Vsak šesti obisk pa je brezplačen" je še povedala Tanja Furlan.
VIDEO - Tanja Furlan
Predno se odločite za obiskovanje delavnice lahko pridete najprej samo na ogled, da boste videli kako teče delavnica oziroma slikarsko druženje in če vam bo všeč ostanete. Do Trubarjeve 55 se lahko pripeljete z mestnim avtobusom št. 5 in 20 ter avtomobilom.
Podrobnosti o delavnici, napovedanih terminih in motivih lahko preberete na spletni strani www.slikarskiparty.si ali FB 'slikarski party'. Na delavnico se lahko prijavite preko elektronske pošte slikarski.party@gmail.com ali telefona 041 949 578 kjer boste lahko dobili še kakšno dodatno informacijo.
Za konec pa je Tanja Furlan še dejala: "Naše slikarske delavnice so mobilne. To pomeni, da lahko pridemo v katerikoli kraj v Sloveniji in organiziramo slikarsko druženje. Torej če imate prostor, mize in stole - nas pokličite in vas bomo popeljali na nepozabno slikarsko popotovanje. Vse drugo je naša skrb."
Prva delavnica bo v četrtek 6. septembra s pričetkom ob 10. uri. "Cena ene delavnice se bo gibala od 15 do 20 evrov. Odvisno od velikosti platna. Cena vključuje: slikarsko vodstvo, slikarsko platno, uporabo namiznih slikarskih stojal, akrilne barve, čopiče in ostale slikarske pripomočke, zaščitne majčke, kava ali čaj, piškotke... Vsak šesti obisk pa je brezplačen" je še povedala Tanja Furlan.
VIDEO - Tanja Furlan
Predno se odločite za obiskovanje delavnice lahko pridete najprej samo na ogled, da boste videli kako teče delavnica oziroma slikarsko druženje in če vam bo všeč ostanete. Do Trubarjeve 55 se lahko pripeljete z mestnim avtobusom št. 5 in 20 ter avtomobilom.
Podrobnosti o delavnici, napovedanih terminih in motivih lahko preberete na spletni strani www.slikarskiparty.si ali FB 'slikarski party'. Na delavnico se lahko prijavite preko elektronske pošte slikarski.party@gmail.com ali telefona 041 949 578 kjer boste lahko dobili še kakšno dodatno informacijo.
Za konec pa je Tanja Furlan še dejala: "Naše slikarske delavnice so mobilne. To pomeni, da lahko pridemo v katerikoli kraj v Sloveniji in organiziramo slikarsko druženje. Torej če imate prostor, mize in stole - nas pokličite in vas bomo popeljali na nepozabno slikarsko popotovanje. Vse drugo je naša skrb."
08 avgust 2018
Gostincem višje plače in letni regres ter boljše delovne pogoje
Ljubljana, 8. 8. 2018 – Po večmesečnem intenzivnem usklajevanju so ključni akterji podpisali novo kolektivno pogodbo za dejavnost gostinstva in turizma, ki bo delavcem v panogi prinesla številne izboljšave. Od lanske jeseni so delodajalci za deficitarne poklice kuharjev in natakarjev plače zvišali za 11-15 %, tokratna kolektivna pogodba zagotavlja tudi letni regres v višini 1000 evrov.
Socialna partnerja – Turistično gostinska zbornica Slovenije (TGZS) in Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) – sekcija gostinstva in turizma sta s Sindikatom delavcev gostinstva in turizma po večmesečnem usklajevanju, od oktobra 2017, dosegla socialni sporazum, katerega rezultat je nova kolektivna pogodba za našo panogo, ki bo veljala do konca leta 2022.
Andrej Prebil, predsednik Turistično gostinske zbornice Slovenije: »Gre za pomemben socialni sporazum, ki smo ga usklajevali več mesecev in je nujen za nadaljnji razvoj panoge in konkurenčnost na zahtevnem turistično gostinskem trgu. Nova kolektivna pogodba bo pripomogla k boljšim razmeram v omenjenih panogah, po pogajanjih pa je bil hkrati dosežen temeljni cilj, da bo na sistemski ravni zagotovljena celovita ureditev v ciljni smeri k višjemu vrednotenju dela in višja kakovost storitev v gostinstvu in turizmu.«
Klavdija Perger, direktorica Turistično gostinska zbornica Slovenije, je ob slavnostnem podpisu pogodbe poudarila: »Vključeni deležniki turističnega gospodarstva se neprenehoma zavzemamo za ustrezno vrednotenje dela v turistični in gostinski panogi, rezultat je nova kolektivna pogodba, ki bo omogočila boljše delovne pogoje v turistični in gostinski panogi.«
Kolektivno pogodbo so sklenili trije socialni partnerji: Turistično gostinska zbornica Slovenije (TGZS), Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) – sekcija gostinstva in turizma in Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije.
Nova pogodba vključuje spremembe v tretjini dosedanjih členov s ciljem zaščite zaposlenih in ureditve problematike presežka ur, nova kolektivna pogodba določa zvišanje plačila in bolj ažurno izplačilo presežnih ur v okviru referenčnega obdobja zaradi zavedanja problematike preseganja opravljenih delovnih ur.
Delodajalec je dolžan vsake 3 koledarske mesece narediti analizo stanja presežka ur delavcev, ki nastanejo zaradi neenakomerne in začasne prerazporeditve delovnega časa, v okviru referenčnega obdobja omogočiti, da izrabi presežek ur, ki jih je opravil zaradi neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa oz. delavcu izplačati presežne ure v skladu z dogovorom v kolektivni pogodbi.
V pogajanjih sta Turistično gostinska zbornica Slovenije in Združenje delodajalcev Slovenije pristala na zvišanje ključnih tarifnih razredov v panogi, v višini, kot je druge panoge nimajo (11-15 % zvišanje). Po novem bodo delavci upravičeni do najmanj 1000 evrov regresa za letni dopust.
Z dodatnim dogovorom, ki so ga sklenili od podpisu kolektivne pogodbe, so uspeli urediti pomembno problematiko v dejavnosti gostinstva in turizma pri zagotavljanju dnevnih in tedenskih počitkov delavcev. V primerih, kjer narava poslovanja zahteva kontinuirano zagotavljanje dela, ter v primerih povečanega obsega dela v času sezone, se lahko dnevni in tedenski počitek v povprečnem minimalnem trajanju, zagotavlja v obdobju, ki ne sme presegati 3 mesecev.
Podpis nove kolektivne pogodbe je bil nujen za stabilno delovanje panoge gostinstva in turizma, ter urejenost področij, ki zagotavljajo socialno varnost zaposlenim in pravno podlago urejenih delovnih razmerij za delodajalce.
Socialna partnerja – Turistično gostinska zbornica Slovenije (TGZS) in Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) – sekcija gostinstva in turizma sta s Sindikatom delavcev gostinstva in turizma po večmesečnem usklajevanju, od oktobra 2017, dosegla socialni sporazum, katerega rezultat je nova kolektivna pogodba za našo panogo, ki bo veljala do konca leta 2022.
Andrej Prebil, predsednik Turistično gostinske zbornice Slovenije: »Gre za pomemben socialni sporazum, ki smo ga usklajevali več mesecev in je nujen za nadaljnji razvoj panoge in konkurenčnost na zahtevnem turistično gostinskem trgu. Nova kolektivna pogodba bo pripomogla k boljšim razmeram v omenjenih panogah, po pogajanjih pa je bil hkrati dosežen temeljni cilj, da bo na sistemski ravni zagotovljena celovita ureditev v ciljni smeri k višjemu vrednotenju dela in višja kakovost storitev v gostinstvu in turizmu.«
Klavdija Perger, direktorica Turistično gostinska zbornica Slovenije, je ob slavnostnem podpisu pogodbe poudarila: »Vključeni deležniki turističnega gospodarstva se neprenehoma zavzemamo za ustrezno vrednotenje dela v turistični in gostinski panogi, rezultat je nova kolektivna pogodba, ki bo omogočila boljše delovne pogoje v turistični in gostinski panogi.«
Kolektivno pogodbo so sklenili trije socialni partnerji: Turistično gostinska zbornica Slovenije (TGZS), Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) – sekcija gostinstva in turizma in Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije.
Nova pogodba vključuje spremembe v tretjini dosedanjih členov s ciljem zaščite zaposlenih in ureditve problematike presežka ur, nova kolektivna pogodba določa zvišanje plačila in bolj ažurno izplačilo presežnih ur v okviru referenčnega obdobja zaradi zavedanja problematike preseganja opravljenih delovnih ur.
Delodajalec je dolžan vsake 3 koledarske mesece narediti analizo stanja presežka ur delavcev, ki nastanejo zaradi neenakomerne in začasne prerazporeditve delovnega časa, v okviru referenčnega obdobja omogočiti, da izrabi presežek ur, ki jih je opravil zaradi neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa oz. delavcu izplačati presežne ure v skladu z dogovorom v kolektivni pogodbi.
V pogajanjih sta Turistično gostinska zbornica Slovenije in Združenje delodajalcev Slovenije pristala na zvišanje ključnih tarifnih razredov v panogi, v višini, kot je druge panoge nimajo (11-15 % zvišanje). Po novem bodo delavci upravičeni do najmanj 1000 evrov regresa za letni dopust.
Z dodatnim dogovorom, ki so ga sklenili od podpisu kolektivne pogodbe, so uspeli urediti pomembno problematiko v dejavnosti gostinstva in turizma pri zagotavljanju dnevnih in tedenskih počitkov delavcev. V primerih, kjer narava poslovanja zahteva kontinuirano zagotavljanje dela, ter v primerih povečanega obsega dela v času sezone, se lahko dnevni in tedenski počitek v povprečnem minimalnem trajanju, zagotavlja v obdobju, ki ne sme presegati 3 mesecev.
Podpis nove kolektivne pogodbe je bil nujen za stabilno delovanje panoge gostinstva in turizma, ter urejenost področij, ki zagotavljajo socialno varnost zaposlenim in pravno podlago urejenih delovnih razmerij za delodajalce.
Naročite se na:
Objave (Atom)







