Predsednik Pahor na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil državna odlikovanja

Z leve: dr. Janko Kos, Sergij Šlenc, Borut Pahor, dr. Ana Kranjc in dr. Janez Gabrijelčič.

Ljubljana, 11.06.2019 - Zlati red za zasluge je prejel dr. Janko Kos za izjemni znanstveni in kulturni opus ter življenjsko delo na področju primerjalne književnosti. Red za zasluge sta prejela dr. Janez Gabrijelčič za izjemno zamisel o Rastoči knjigi in za njeno uveljavljanje pri nas in v tujini in dr. Ana Kranjc za velik prispevek k razvoju izobraževanja odraslih v Sloveniji in drugje ter pri uveljavitvi Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje. Medaljo za zasluge pa je prejel Sergij Šlenc za izjemni prispevek k povezovanju med italijanskim in slovenskim narodom predvsem na jezikovnem in literarnem področju.

Utemeljitve:

Za izjemni znanstveni in kulturni opus ter življenjsko delo na področju primerjalne književnosti prejme dr. Janko Kos zlati red za zasluge.

Akademik dr. Janko Kos, literarni zgodovinar, teoretik, kritik, publicist in urednik, velja za enega utemeljiteljev komparativistike pri nas. S svojim znanstvenoraziskovalnim delom in željo po jasnem kategoriziranju je orisal duh časa, v katerem živimo, ter opredelil tokove in smeri, ki so oblikovali slovensko kulturo od postsocializma do postmodernizma. Z impresivnim opusom znanstvenih in strokovnih objav ter življenjskim delom na ljubljanski Filozofski fakulteti se je akademik dr. Janko Kos v slovenski literarni prostor vpisal med njegova vodilna imena. 

Akademik dr. Janko Kos.

Dr. Janko Kos se je rodil leta 1931 v Ljubljani. Odraščal je ob očetu kiparju, svobodomiselnem Tinetu Kosu, in materi, učiteljici z veliko ljubeznijo do branja in literature: po materi je spoznaval ljubljansko meščansko okolje, po očetu pa tamkajšnje umetniške kroge. Takšna priprava na življenje mu je privzgojila zmožnost za široko videnje in odprto umevanje sveta in okolja.

Po šolanju na ljubljanski klasični gimnaziji je študiral na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je leta 1969 tudi doktoriral. Po diplomi je najprej delal pri Državni založbi Slovenije, med letoma 1959 in 1965 je bil dramaturg Lutkovnega gledališča v Ljubljani, nato do leta 1970 gimnazijski profesor na ljubljanski VII. gimnaziji. Leta 1970 je bil pri Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo izvoljen za izrednega profesorja, leta 1975 pa za rednega profesorja, in to je ostal vse do upokojitve leta 1998. V tem času je bil dvakrat predstojnik oddelka, večkrat član Strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje, nazadnje tudi član Nacionalnega kurikularnega sveta in član Sveta za visoko šolstvo. Več let je bil predsednik uredniškega odbora Enciklopedije Slovenije.

Akademik dr. Janko Kos je bil leta 1977 izvoljen za izrednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, redni član akademije je postal leta 1983. Bil je upravnik Inštituta za slovensko književnost in literarne vede Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in pozneje predsednik njegovega znanstvenega sveta, bil je glavni urednik Literarnega leksikona in predsednik uredniškega odbora za znanstveno kritično izdajo Brižinskih spomenikov.

Zavezanost delu je med osrednjimi vodili življenja akademika dr. Janka Kosa. Za svojo dolžnost ima narediti, za kar je nadarjen. Osredotoča se na odnose med slovensko književnostjo in drugimi evropskimi književnostmi, vzporedno s tem se ukvarja s historičnimi vprašanji posameznih literarnih zvrsti. Pomembno je prispeval k razlagi pesniškega dela in razvoja Franceta Prešerna, Ivana Cankarja, Matije Čopa in Valentina Vodnika. V literarni zgodovini se je posvetil raziskovanju evropske literature od razsvetljenstva in romantike do modernizma in postmodernizma, razvoju svetovnega romana od orientalskih do ameriških avtorjev. V slovensko literarno teorijo je vpeljal novo sistematiko in raziskoval delitev literarne zgodovine na obdobja. Metodo literarne zgodovine je dopolnil z upoštevanjem duhovnozgodovinskih prvin, v teoriji znanosti se je posvečal razmerju med znanostjo in ideologijo, med filozofijo umetnosti in estetiko, med znanostjo in vero.

Izsledke njegovih znanstvenih proučevanj je mogoče najti v širši, strokovni in šolski javnosti, v pregledih slovenske in svetovne književnosti, enciklopedičnih prispevkih in leksikonskih geslih. Je avtor številnih razprav in knjig s področja literarne zgodovine, estetike in filozofije, pa tudi več srednješolskih učbenikov za književnost ter dveh avtobiografij, Umetniki in meščani in Ideologi in oporečniki.

Je prejemnik številnih nagrad in priznanj: leta 1986 je s sodelavci prejel nagrado Kidričevega sklada, leta 1988 mu je bil podeljen red zaslug za narod s srebrnimi žarki, ljubljanska univerza mu je leta 1999 podelila naziv zaslužni profesor, od Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je leta 2003 prejel veliko priznanje za pedagoško delo, dve leti prej pa je prejel tudi prestižno Zoisovo nagrado za življenjsko delo.

Prav zaradi znanstvene odličnosti in neusahljive, iskrene ljubezni do literature, ki jo akademik dr. Janko Kos goji od zgodnjega otroštva, več generacij Slovencev odlično pozna svoje največje literarne ustvarjalce in njihovo delo. Njegov izjemen ustvarjalni opus je spoštljiv in veličasten poklon velikanom slovenskih umetnostnih besedil, obenem pa predvsem dragoceno darilo slovenskemu narodu in njegovim prihodnjim generacijam.

Zdi se, da je bibliografija akademika dr. Janka Kosa nekakšen odtis njegove prehojene poti in razumevanja bralčevega odnosa do zapisanega. Dela akademika dr. Janka Kosa so pisana sistematično, a vsebinsko tankočutno, zato jih Slovenci, začenši s srednješolci, tako dobro sprejemamo. Že več kot pol stoletja akademik dr. Janko Kos brezčasna sporočila poezije in proze spretno približuje različnim generacijam vedoželjnih govorcev slovenskega jezika, ne da bi jih pri tem prikrajšal za intimno doživljanje prvotnih zapisov. Prav to izkazuje njegovo veličino literarnega teoretika in spoštovanje, ki ga kot bralec ohranja do literarnih del, ki jih raziskuje in o njih pripoveduje.

Republika Slovenija z najvišjim državnim odlikovanjem izkazuje spoštovanje in hvaležnost akademiku dr. Janku Kosu za njegovo bogato in vsestransko ustvarjalno delo, ki ima izjemno vrednost za slovenski narod in ohranitev njegove literarne dediščine.


Za izjemno zamisel o Rastoči knjigi in za njeno uveljavljanje pri nas in v tujini prejme dr. Janez Gabrijelčič red za zasluge.

Dr. Janez Gabrijelčič, doktor ekonomskih znanosti, je bil rojen leta 1939 v Novem mestu. Kjer koli je deloval, je pustil vidno sled svojega dela. Je duhovni vodja forumov odličnosti in mojstrstva, aktiven član Društva ekonomistov Dolenjske in Bele krajine, častni občan Mestne občine Novo mesto in častni občan Občine Trebnje. Iz vseh njegovih dejavnosti in zanimanj je zrasla Rastoča knjiga, katere idejni vodja in nosilec zamisli ter vseh nadaljnjih nadgradenj je prav dr. Gabrijelčič. 

Dr. Janez Gabrijelčič.

Že kot ekonomist, zaposlen v Pionirju v Novem mestu, je spodbujal trajno izobraževanje in vseživljenjsko učenje s projektom Pionirka in podprojektom Rastoča knjiga. Ideja je zorela, ko je bil zaposlen na Računskem sodišču Republike Slovenije, izvirno vsebino rastoče knjige je razvijal na podlagi kulturnih, gospodarskih in znanstvenih dosežkov Slovencev. S to vsebino je pridobival nove somišljenike in zamisel vse bolj spreminjal v vseslovensko gibanje, ki ga je nazadnje pod svoje skrbništvo vzel Državni svet, aktivno vlogo v njem pa imajo še Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti ter Mestna občina Ljubljana.

Projekt Rastoča knjiga je slovenska posebnost, dr. Janez Gabrijelčič pa ji je dal tudi svetovno razsežnost z Združenimi rastočimi knjigami sveta, katerih središče je v neposredni bližini Navja v Ljubljani, pokopališča velikanov slovenske kulture. Prva je k Rastoči knjigi pristopila Rusija s Tolstojevo Vojno in mir, letos se ji je kot 13. država pridružila Češka z najslovitejšim disidentskim esejem Vaclava Havla, Moč nemočnih. Dr. Gabrijelčič zamisel Rastoče knjige nenehno nadgrajuje, pravkar snuje Družinske rastoče knjige, leta 2018 pa je Ljubljana gostila tudi prvi mednarodni festival Rastoče knjige in Združenih rastočih knjig sveta. Festival je predstavil dejavnosti osnovnih šol, društev, lokalnih skupnosti in organizacij, ki so vključeni v projekt.

Če bi hoteli celovito prikazati dejavnost in ustvarjalnost dr. Janeza Gabrijelčiča, bi rekli, da si vse življenje prizadeva za osebnostno rast: od kakovosti k odličnosti stremi na vseh področjih človekovega ustvarjanja in življenja.

Dr. Janez Gabrijelčič je človek vrednot, pri tem pa ostaja skromen. Republika Slovenija mu je hvaležna za njegovo delo in mu z državnim odlikovanjem izkazuje spoštovanje in zahvalo. S tem dobivajo potrditev njegove besede: »Preberi, napiši. Misli. Deluj. Delaj dobro, bolje, najbolje.«


Za velik prispevek k razvoju izobraževanja odraslih v Sloveniji in drugje ter pri uveljavitvi Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje prejme dr. Ana Krajnc red za zasluge.

Prof. dr. Ana Krajnc, zaslužna profesorica ljubljanske univerze, se zavzema za to, da bi starost zaznali kot civilizacijski dosežek, in ne kot grožnjo človeštvu. Je utemeljiteljica slovenske andragogike, vede o učenju in izobraževanju odraslih. 

Prof. dr. Ana Krajnc.

Rodila se je leta 1938 v Ustju pri Ajdovščini in se po končani osnovni šoli in gimnaziji vpisala na študij pedagogike in psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in na začetku svoje poklicne poti je opozorila na izobraževalno prikrajšanost odraslih in zaznala, da odrasli potrebujejo dodatna izobraževanja, če želijo uresničiti svoje cilje ter graditi svojo osebno in poklicno kariero. Svoje teoretsko znanje je usmerila v oblikovanje prvega velikega razvojnega projekta Funkcionalna pismenost v Sloveniji, kjer je poudarjala cilj, in ne začetnega znanja oseb pred izobraževanjem.

Tako je leta 1976 najprej uvedla nov predmet v študij pedagogike, leta 1993 pa še samostojni študij andragogike na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Za njeno delo je značilno, da prepleta poglobljeno raziskovanje z iskanjem novih rešitev v praksi. Z raziskovalnim delom je potrdila teze, da izobraževanje odraslih prispeva k socialni aktivnosti in vključenosti. Sodelovala je pri ustanovitvi Andragoškega centra Slovenije, razvoju mreže študijskih krožkov, vodila je Andragoško poletno šolo, v okviru katere ji je med drugim uspelo v Slovenijo pripeljati ugledne tuje predavatelje, ki so skupaj s prebivalci razvijali zamisli o lokalnem razvoju v času globalizacije. Zamisel o akademskem gostovanju na podeželju in globalizaciji se je uresničevala v ruralnem okolju Vipavske doline. Bila je soustanoviteljica Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje, ki je prerasla v največjo mrežo neformalnega izobraževanja v Sloveniji. Izjemen je tudi njen prispevek na področju usposabljanja ključnih strokovnjakov in prostovoljcev, ki prispevajo k povezovanju izobraževanja starejših z lokalnim razvojem. Prof. dr. Ana Krajnc še vedno sodeluje z mnogimi tujimi univerzami in kot raziskovalka največ pozornosti namenja spodbujanju izobraževanja. V zadnjem času se ukvarja s solidarnostjo med generacijami in podpira vse tiste oblike izobraževanja, ki omogočajo dialog in povezujejo skupnost. Zaradi njenega obsežnega dela je slovensko izobraževanje odraslih umeščeno v mednarodni prostor. Spoznanja o pomenu temeljne izobrazbe in vlogi učiteljev v programih za razvoj pismenosti, ki jih je dr. Krajnc širila med praktiki in teoretiki v zadnjih štiridesetih letih, so danes osrednja tema evropskih in nacionalnih politik ter mednarodnih raziskav.

Za svoje požrtvovalno delo je leta 1988 prejela Žagarjevo nagrado, leta 1999 pa veliko priznanje Filozofske fakultete. Objavila je tudi nekaj samostojnih knjižnih del.

Za obsežno, inovativno, humanistično naravnano in praktično delo na področju izobraževanja starejše generacije, zaradi katerega so se spremenile številne ustanove in njihova vsakodnevna praksa ter se odpirali novi pogledi, profesorica dr. Ana Krajnc prejema visoko odlikovanje Republike Slovenije.


Za izjemni prispevek k povezovanju med italijanskim in slovenskim narodom predvsem na jezikovnem in literarnem področju prejme Sergij Šlenc medaljo za zasluge.

Sergij Šlenc se je rodil 21. novembra 1928 v Ilirski Bistrici. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz nemškega in italijanskega jezika. Po diplomi je nekaj let poučeval slovenski in nemški jezik na osnovni šoli v Ilirski Bistrici, leta 1961 pa je bil imenovan za lektorja za sodobni italijanski jezik na Filološki fakulteti v Beogradu, leta 1973 pa je postal lektor za italijanski jezik na oddelku za romanistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je ostal do upokojitve leta 1989. 

Pedagog Sergij Šlenc.

Ker je kot otrok, ki je odraščal na zasedenem Primorskem, doživel italijanski fašizem in njegovo nasilno raznarodovanje, je že zgodaj spoznal, da je treba razlikovati med italijanskim jezikom in italijansko literaturo ter zlorabami, ki so se sicer dogajale v tem jeziku, vendar so pomenile primitivno zanikanje italijanske kulture.

Pri svojem pedagoškem delu se je zato trudil poleg italijanskega jezika in njegovih raznolikih izraznih možnosti študente seznaniti tudi s širšo razsežnostjo italijanske kulture. Prizadeval si je pokazati, da je jezik odraz kulture in da je mogoče prodreti vanjo ter spoznati njen polni obseg le s temeljitim in celovitim jezikovnim znanjem. Ob tem je hitro spoznal, da je za to potreben kakovosten ter dovolj podroben in zanesljiv slovar sodobnega italijanskega jezika. V prepričanju, da je veliki slovar narodova izkaznica, ki ne kaže le njegove omike in odprtosti, temveč tudi zmožnosti, da se postavi ob bok jezikom številčnejših narodov, se je lotil dela. Sprva je imel skromnejše ambicije, ki so razumljive, saj je delal sam, nato pa je kmalu ugotovil, da ne potrebujemo še enega običajnega majhnega ali srednje velikega slovarja, temveč pravi veliki slovar italijansko-slovenskega jezika. Delal je z energijo in vizionarstvom piscev velikih slovarjev, kakršna sta bila Maks Pleteršnik in Fran Wiesthaler. Ob tem je treba poudariti, da slovarsko delo ne pomeni le zbiranja besed in iskanja njihovih pomenov v že obstoječih slovarjih. Pomeni predvsem branje različne leposlovne in strokovne literature, iz katere je mogoče povzeti pomen posameznih besed, njihovo aktualnost in uporabnost.

Sergiju Šlencu je z neumorno vnemo, ki je bila pogosto na meji človeških moči in potrpljenja družinskih članov, uspelo delo končati in veliki italijansko-slovenski slovar je izšel leta 1997 pri Državni založbi Slovenije ter bil drugič natisnjen leta 2001. Slovar ima okrog devetdeset tisoč gesel in podgeselskih iztočnic. Njegov poudarek je na sodobnem italijanskem jeziku, poleg vsakdanjih besed pa vsebuje tudi strokovno izrazje s področja naravoslovja, tehnike, ekonomije, humanistike, družboslovja in prava. Slovar navaja številne primere besednih zvez, rabe, pregovorov in rekov.

Opogumljen z dokončanjem italijansko-slovenskega slovarja se je Sergij Šlenc lotil še velikega slovensko-italijanskega slovarja. Delo ni pomenilo preproste preobrnitve italijansko-slovenskega slovarja, marveč samostojno delo iskanja ustreznic, besednih zvez, primerov neposredne in metaforične rabe ipd. Veliki slovensko-italijanski slovar je izšel leta 2006. Vsebuje več kakor sto tisoč gesel in podgesel. Besedišče slovarja zajema splošno, strokovno in znanstveno izrazje. V slovarju so pojasnjene tudi kratice ter lastna osebna in zemljepisna imena, vanj pa je vključena tudi pogovorna in narečna raba besed.

Z obema slovarjema je Sergij Šlenc zgradil trden in trajen most med slovensko in italijansko kulturo. S tem je pomembno prispeval k naši jezikovni kulturi ter zbližanju slovenskega in italijanskega naroda. Hkrati je zamejskim Slovencem, ki se šolajo v italijanskem jeziku, olajšal stik z zahtevnejšim slovenskim izrazjem.

Poleg tega je s prevodi v italijanščino, npr. monografij o Ljubljani, umetniških spomenikih na Slovenskem, o slovenski obrti, Plečniku itd., pomembno prispeval k prepoznavnosti slovenske kulture v italijansko govorečem okolju.

Vir: UPRS
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ruska dača v Gameljnah se vrača v življenje slovenskega meščanstva

Primestna vila Ruska dača v Zgornjih Gameljnah pri Ljubljani se vrača v življenje slovenskega meščanstva z začetka 20. stoletja. Ruska dača, je kulturni spomenik lokalnega pomena. Po skoraj dveletni prenovi sedaj predstavlja povsem novo, drugačno, zanimivo turistično in zgodovinsko lokacijo za domače in tuje obiskovalce. Njena dodana vrednost bodo tudi kulturna in kulinarična doživetja, organizacija dogodkov po naročilu, najem luksuznih vozil in organizacija potovanj.

Slovenija je sedaj tudi uradno bogatejša za še eno, vendar povsem edinstveno kulturno in turistično pridobitev, ki bogati umetniško, kulinarično in doživljajsko izkušnjo osrednje Slovenije. Vila Ruska dača, ki je vrsto let žalostno propadala pred očmi krajanov Zg. Gameljn pri Ljubljani, je navzven popolnoma prenovljena, v notranjosti pa po zaključku še zadnjih del, že pripravljena in opremljena na prve oglede, ki bodo možni od druge polovice junija dalje.

Vila Ruska dača – podoba meščanskega življenja začetka 20. stoletja v Sloveniji
Primestna vila Ruska dača je bila z odlokom Mestne občine Ljubljana razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena. Od konca leta 2016, ko je bila na dražbi odkupljena od podjetja, ki je bilo v stečaju, je v lasti podjetja Ruska dača d.o.o. Zanjo se je potegovalo 5 dražiteljev. Izklicna cena je bila 68.500 evrov, prodana je bila za 105.000 evrov.

V letu 2018 je lastnik, v sodelovanju s podjetjem GNOM, ki je specializirano za področje varovanja kulturne dediščine, pričel z obnovo. Oktobra 2018 so v celoti zaključili zunanjost hiše, v notranjosti pa pospešeno izvajajo še zadnja dela. Vsak kos lesa so vzeli v roke in ocenili, ali ga je mogoče obnoviti. Če ne, je bila ročno izdelana replika. Vsa fasadna obloga in konstrukcija balkonov je šla skozi restavratorsko delavnico. Okrog 70 odstotkov lesa je originalnega, le manjši del je moral biti zamenjan. V obnovo, restavriranje in izvedbo instalacij bo vloženih več kot 200.000 evrov, za opremo hiše, vzpostavitev turistične ponudbe in ureditev okolice pa bo vrednost vseh vlaganj blizu 500.000 evrov.

Če smo lahko v Sloveniji ponosni na bogato ohranjeno dediščino podeželskega življenja, celo srednjeveških gradov, pa Ruska dača ostaja precej osamljen in zato toliko bolj edinstven kulturni prostor, v katerem se da slutiti, kakšno je bilo življenje ugledne, premožnejše meščanske družine v času pred prvo svetovno vojno.

Kdo je Franc Petrič?

Osnovno podobo vile Ruska dača, ki ji je sledila sedanja obnova, je dal ljubljanski veletrgovec, pivovarski posrednik in posestnik Franc Petrič. Vilo je odkupil 1907 od družine Černe in jo dodobra prenovil v duhu ruskih primestnih hiš za oddih, ki jih poznamo kot dače. Bil je svetovljan, popotnik, razgledan trgovec s pivom, ki pa so ga 1915 obtožili vohunjenja in ga ustrelili.

Časovni »stroj« vile Ruska dača so današnji lastniki osredotočili prav na leto 1908 oz. na čas pred prvo svetovno vojno, ko je bila hiša po Petričevi preureditvi polna doživetij, ki jih bodo s kar največjo mero pristnosti ponudili tudi obiskovalcem. V vlogo Franca Petriča se je prepričljivo vživel gledališki igralec Jernej Kuntner in ga priložnostno že nekajkrat tudi zelo uspešno upodobil.

Kulturna in kulinarična doživetja ter nočitve

Vila Ruska dača bo od septembra dalje obiskovalcem ponudila različne možnosti prav posebnih doživetij na osnovi predhodnega dogovora. Vila lahko v več prostorih hkrati sprejme okoli 20 oseb. Največja soba lahko gosti med 8 do 10 oseb, zato je primerna za manjše, zaključene družbe, za slavnostne obede, podpise pomembnih pogodb ali druge izjemne priložnosti, ki jih bodo ustvarjalci programa oblikovali po želji naročnika.

Vilo bo moč najeti kot celoto tudi za potrebe prenočevanja, v treh spalnicah bo lahko prespalo 6 oseb. Poleg možnosti najema bo Ruska dača organizirala tudi svoje dogodke. Lep primer je »Cesarska večerja«, za katero je s pomočjo prof. Janeza Bogataja že obnovljen jedilnik svečanega banketa, ki so ga priredili 2. decembra 1908 v Ljubljani v čast 60-letnici vladanja cesarja Franca Jožefa. Takšna svečana večerja bo potekala kot gledališko - kulinarično doživetje, saj bo njen gostitelj sam nekdanji lastnik Franc Petrič.

Kraljevska limuzina

Del ponudbe Ruske dače je tudi možnost najema limuzine, ki je edina tovrstna v Sloveniji, na svetu pa je bilo narejenih le 374. Gre za vozilo Rolls Royce Phanthom VI, ki ga je leta 1971 za svoje službene in protokolarne potrebe naročila princesa Aleksandra, sestrična britanske kraljice Elizabete II.

Vozilo je bilo za potrebe Ruske dače obnovljeno v enem najboljših servisov za angleške starodobnike v Salzburgu. Ob najemu vozila Ruske dače bosta uporabniku na voljo tako voznik kot sovoznik.

Ruska dača potovanja

Ruska dača je že po zgodovinskem izročilu Franca Petriča tudi hiša potovanj, na katerih je sam spoznaval svet in opravljal posle. Pomemben del njene vsebine zato ostaja tudi turistična ponudba potovanj v tujino. Gre za oblikovanje manjših skupin in po skrbno načrtovanem programu, v katerem je dobro premišljen vsak najmanjši detajl. www.ruska-daca/potovanja.si

Ogledi Ruske dače se bodo pričeli v drugi polovici junija, predstavitev celotnega kompleksa Ruske dače, torej tudi z urejeno okolico, pa je predvidena v jeseni 2019.

VIDEO - Pogovor z ALEŠEM MUSAR, direktorjem podjetja Ruska dača.

Brezplačne izobraževalne delavnice Trženjske akademije

V današnjem zelo konkurenčnem poslovnem okolju želimo z učinkovitejšimi poslovnimi znanji in prodajnimi veščinami prek brezplačnih izobraževalnih delavnic "oborožiti" tudi mlada podjetja in podjetnike iz občin Ivančna Gorica, Trebnje, Žužemberk in Dolenjske Toplice. Takšnimi, s katerimi bodo kos vsem lokalnim in globalnim izzivom ter poslovnim priložnostim.


Trženjska akademija – mali koraki do velikih prodajnih zgodb - je namenjena podjetnikom, ki želijo izboljšati svoje poslovne veščine na področju trženja svojih izdelkov in storitev. Udeležencem bomo omogočili dostop do sodobnih in učinkovitih konceptov razmišljanja ter jih usposobili z novimi prodajnimi znanji za uspešnejši nastop na trgu. Želimo jih usposobiti z vsemi pomembnimi veščinami marketinga in prodaje na strokoven, praktičen in v rezultate usmerjen način. Mladim podjetnikom bomo razkrili skrivnosti poslovnega uspeha desetih uspešnih podjetnikov.

Na delavnicah bodo udeleženci razvili orodja in vsebine, ki jih bodo lahko v svoji poslovni praksi uporabili že naslednji dan. Med drugim bomo spodbujali njihovo inovativno in ustvarjalno razmišljanje ter veščine, potrebne pri pogajanjih in predstavitvah izdelkov in storitev. Delavnice so razdeljena na posamezne teme, ki bodo zelo natančno in konkretno obravnavale vsako sestavino trženja.

UDELEŽITE SE NASLEDNJIH BREZPLAČNIH IZOBRAŽEVALNIH DELAVNIC

DOLOČITEV IN KOMUNIKACIJA UNIKATNE PRODAJNE ARGUMENTACIJE (USP)
Stična, PE Kulturni dom, 11. junija 2019 ob 13.00 do 14.45

Ali ste 100 % prepričani, da imate najboljšo prodajno argumentacijo? Da vaše argumentacije ni mogoče spremeniti in doseči še boljši prodajni rezultat? Če ste zgolj 99 % prepričani v svojo prodajno argumentacijo, pridite na delavnico, kjer bomo najprej pogledali najboljše prakse določanja učinkovitih prodajnih argumentacij. Nato pa bo vsak udeleženec lahko izboljšal prodajno argumentacijo svojega izdelka oz. storitve. Dobil bo tudi feedback udeležencev. Na koncu delavnice boste imeli seznam ključnih elementov učinkovite prodajne argumentacije in izboljšano argumentacijo za en svoj izdelek oz. storitev. Vedeli boste, da imate recept za uspešno oz. za še boljšo prodajno argumentacijo od sedanje.

POSTAVITEV UČINKOVITE PRODAJNE STRATEGIJE
Stična, PE Kulturni dom, 11. junija 2019 ob 15.00 do 16.30

Kaj sploh je učinkovita prodajna strategija? Na kaj vse moramo odgovoriti, da bodo prišli do učinkovite prodajne strategije. Na delavnici bomo določili 3 gradnike učinkovite prodajne strategije. Če boste želeli, bomo lahko tudi testirali vašo sedanjo strategijo. Tako, da boste skozi delavnico dobili zelo enostaven pripomoček, s katerim boste postavili novo oz. preverili svoje sedanje prodajne aktivnosti. Na koncu boste vedeli, kaj vam še manjka oz. kako še lahko izboljšate svojo prodajno strategijo.

DOLOČITEV CENOVNE POLITIKE
Stična, PE Kulturni dom, 13. junija 2019 ob 13.00 do 14.45

Ali imate pravilno postavljene cene svojih izdelkov oz. storitev? Kako se sploh lotiti določanja cene? Koristno za vse, ki že imate svoje izdelke oz. tudi tiste, ki jih boste šele ponudili kupcem. Na delavnici boste dobili napotke, kako postaviti svojo politiko cen, kaj vse določiti, kaj vse upoštevati in kako oblikovati cene, da bodo zanimive za kupce in profitabilne za vas. Pridite in preverite, kako lahko izboljšate svojo cenovno politiko, politiko popustov, plačilnih pogojev … Na koncu boste vedeli, kako še lahko izboljšate svojo cenovno politiko in zaslužite več.

OBLIKOVANJE OPTIMALNE PONUDBE
Stična, PE Kulturni dom, 13. junija 2019 ob 15.00 do 16.30

Ponudba niso zgolj tehnične lastnosti izdelkov in cena. Kakšna je vaša ponudba? Ali vsebuje vse elemente, ki vplivajo na nakupno odločitev in odločajo o vaši uspešni prodaji? Na delavnici bomo naredili seznam elementov prodajno uspešne ponudbe. Imeli boste »check listo« s katero boste lahko preverili in izboljšali svojo ponudbo oz. oblikovali prodajno zmagovito ponudbo. Verjetno boste ugotovili, da morate spremeniti, izboljšati ali sploh šele določiti še veliko elementov, ki bodo vplivali na kupca, da se odločijo za vas in na konkurenco. In to zagotovo ne bo nižja cena. Ob zaključku delavnice boste imeli listo ukrepov za povečanje svojih prihodkov.

Število mest na izobraževalnih delavnicah je omejeno zaradi prostorskih omejitev in želje po čim večji kakovosti izvedbe delavnic, zato so prijave na delavnice obvezne.

Več informacij o delavnicah in prijave

Na spletni strani B365.si so objavljeni termini in opisi prvega sklopa delavnic Trženjske akademije. Naslovi in termini delavnic se bodo še dopolnjevali, zato vas vabimo, da večkrat obiščete spletno stran operacije in se prijavite na obveščanje o aktivnostih. Za več informacij so organizatorji dosegljivi na elektronskem naslovu info@ecetera.si in na telefonskih številkah 01 600 10 10 ali 031 402 888.

Priprava in izvedba delavnic Trženjske akademije potekajo v okviru operacije Inovativnejše veščine trženja za mlada podjetja v izvedbi družbe za komuniciranje Ecetera d.o.o., PE Ivančna Gorica in Občine Ivančna Gorica. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

V Termah Snovik je bilo 28. letno srečanje upokojencev Gorenjske

Snovik, 6. 6. 2019 – V Termah Snovik je bilo 28. tradicionalno srečanje upokojencev Pokrajinske zveze društev upokojencev Gorenjske, ki so ga organizirali s sodelovanjem Društva upokojencev Kamnik, Termami Snovik in Turističnim društvom Tuhinjska dolina. Udeležilo se ga je več kot 1.700 upokojencev. Program srečanja so popestrili pevski zbori, ljudske pevke Predice in skupina Špica, ki je poskrbela za dobro voljo in ples.

»Gre za srečanje, ki je že 28. po vrsti in tudi že 3. pri katerem sodelujejo tudi prostovoljci Starejši za starejše. Zelo sem vesel, da smo dobili takega partnerja kot so Terme Snovik, ki so poskrbele za izredno dobro ponudbo hrane in pijače in kratke vrste. Turistično društvo Tuhinjska dolina nam je priskočilo na pomoč z dvema šotoroma. Današnje srečanje je eno izmed bolje uspelih in zagotovi si takšnih srečanj želimo tudi v prihodnosti«, je povedal Zdravko Malnar, predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Gorenjske.

»Upokojenci rabimo temeljito reformo« je v svojem govoru poudaril Janez Sušnik, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije. Osrednji govornik na prireditvi je bil Matej Slapar, župan občine Kamnik, ki je udeležencem izrekel dobrodošlico. Vsem je zaželel prijetno druženje in lepo zabavo. Goste je pozdravil tudi prokurist Term Snovik, Ivan Hribar, ki je na kratko predstavil zgodovino Term Snovik. »Smo v pričakovanju 2,5-miljontega obiskovalca«, je še dodal. 

Po uradnem delu srečanja so udeleženci dan preživeli ob skupnem kosilu in živahnem druženju. Številni med njimi so se podali na brezplačen voden ogled Term Snovik, se prepustili vodnim užitkom zdravilne termalne vode, spoznali Kneippovo življenjsko filozofijo petih elementov zdravega načina življenja, preskusili Kneipp oblive in se podali na voden ogled spiralne bosonoge poti. 

V Termah Snovik lahko poleg spiralne bosonoge poti preskusite tudi kratko bosonogo pot pri apartmajskem naselju in 3,2 km dolge bosonogo pot, ki je bila nagrajena z nazivom Naj tematska pot leta 2018. Na pot se lahko podate sami ali pa se dogovorite za voden ogled.

Pokrajinska zveza društev upokojencev Gorenjske je bila ustanovljena med zadnjimi v Sloveniji, 4. septembra 2003 na letnem srečanju upokojencev Gorenjske, na Soriški planini. V Pokrajinsko zvezo društev upokojencev Gorenjske se je vključilo 11 društev z ljubljanske statistične regije. Postali so največja pokrajina v Sloveniji po številu, ki znaša 33.690 članov, in po površini območja občin, katerih društva so v Pokrajinski zvezi društev upokojencev Gorenjske s kar 2.785 km2. Njihova naloga je organiziranje različnih dejavnosti na športnem in kulturnem področju, skrb za aktivno, zdravo in varno staranje njihovih članov ter medsebojna pomoč.