11.septembra 1943 so taboriščniki osvobodili italijansko fašistično taborišče Rab, v katerem je v letih 1942 in 1943 trpelo okoli 15.000 taboriščnikov, večina Slovenci, Hrvati in Židi.
Rab, 7. september 2019 - Redno vsakoletno srečanje preživelih taboriščnikov, njihovih svojcev in prijateljev ter vseh, ki skrbe za to, da se zločin ne pozabi, je bilo tudi letos na pokopališču Taborišča Kampor na Rabu. Udeležilo se ga je veliko obiskovalcev, iz Slovenije so prišli trije polni avtobusi udeležencev, poleg njih pa še domačini iz Raba ter najvišji predstavniki Občine Rab, Primorsko-Goranske županije, predstavnik slovenskega veleposlaništva na Hrvaškem mag. Matjaž Marko, poslanka DZ RS Mateja Udovč, predstavniki ZZB za vrednote NOB Slovenije in Udruge antifašista Raba in SABA Hrvaške.
Prireditev so tudi letos pripravili v sodelovanju med Taboriščnim odborom Rab, ki deluje v okviru Koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja pri ZZB NOB Slovenije in Občino Rab. Letošnja slovesnost, tako kot vse dosedanje, ni bila namenjena samo obeleževanju spomina na težke dni naše skupne preteklosti, ampak je bila tudi most prijateljstva med hrvaškim in slovenskim narodom, most, ki nas združuje v spominu in opominu, da se nasilje, povezano z različnimi ideologijami, ne bi več ponovilo. To je bila tudi osrednja tema govornikov, tako slovenskih kot hrvaških, ki so poudarjali potrebo po ohranjanju zavedanja o skupni antifašistični tradiciji. In ob tem tudi, da si tudi ob vsem vedenju, poslušanju pričevanj, ne moremo predstavljati na eni strani trpljenja vseh, ki jih je vojna doletela na njihovih domovih, pognala v boj, izgnanstvo in begunstvo, v zapore in koncentracijska taborišča, in na drugi strani njihovega poguma in moči.
Predsednik Taboriščnega odbora Rab Herman Janež ml. je v imenu članov odbora izrekel veliko zahvalo tako prebivalcem Raba kot tudi Občini Rab, da vsa leta lepo skrbi za pokopališče in da ohranjajo stike s preživelimi taboriščniki ter njihovimi svojci. Župan Občine Rab Nikola Grgurić je poudaril, da prebivalci otoka Raba nikoli ne smejo pozabiti, kaj so doživeli, in da je k spominjanju na trpljenje taboriščnikov potrebno intenzivneje vključevati tudi mlado generacijo prebivalcev Raba. Kot župan si želi, da bi spominski prostor živel vseh 365 dni v letu, da bi obiskovalci pogosteje prihajali na ogled spominskih obeležij in v miru in tišini poslušali neme priče trpljenja. Obenem je izrazil željo, da bi Republiki Slovenija in Hrvaška našli sredstva za obnovo Spominskega pokopališča Kampor, ki ga je pred 66 leti kot vrhunski arhitekturni spominski prostor zasnoval slovenski arhitekt Edvard Ravnikar.
Osrednji govornik je bil generalni sekretar ZZB za vrednote NOB Slovenije, Aljaž Verhovnik, ki je v začetku svojega govora na kratko predstavil zgodovino taborišča, četudi je prepričan, da so bile zgodovinske okoliščine dogajanja v tem taborišču slišane že mnogokrat, in nadaljeval »Vendar menim, da s spominom in obnavljanjem zgodovinskih dejstev, ki so se tukaj dogajala, skrbimo za to, da se kaj takega več ne bi ponovilo. Svet se mora zavedati, da fašizem in nacizem prinašata takšno gorje, ki si ga v današnjem svobodnem svetu ne znamo predstavljati. Današnji spomin je namenjen vsem žrtvam taborišča, naše sporočilo pa govori živim! Kdor zgodovinskega spomina ne neguje, se lahko v sedanjosti in prihodnosti sooči s ponavljanjem krutih dejstev preteklosti. Kajti zgodovina se rada ponavlja in to zlasti takrat, če se do nje obnašamo ignorantsko in živimo brez zgodovinskega spomina.«. Zgodovinski spomin pa je lahko tudi vzpodbuda za sožitje in prijateljstvo med narodi: »Lahko je to prostor, ki bo zbližal odnose med Slovenci in Hrvati. Nam dal moči, da bomo z dialogom rešili odprta vprašanja in živeli v sožitju mirne in svobodne Evrope.«
Tako kot so bili govorniki iz Slovenije in Hrvaške, se je prepletalo tudi vodenje in kulturni program prireditve. Za vodenje in recitacije pričevanj preživelih taboriščnikov sta poskrbeli Irena Ivič in Silvana Knok, za glasbeni program pa so poskrbeli Limena glasba Rab in trio slovenskih glasbenikov, pevec Tone Habjan, harmonikar Nejc Jemc in klarinetist Zvone Richter. Kulturni program so nastopajoči zaključili z zavezo mlajše generaciji starejšim, da si bodo pizadevali za vrednote, ki v človeku ohranjajo človeka tudi, ko je težko ostati človek - tovarištvo, sočutje, solidarnost. Zavezo vrednotam, ki v svetu ohranjajo dostojanstvo - Svoboda, mir, enakopravnost, pravičnost.
Po koncu prireditve so se udeleženci zaustavili še pri spomeniku, ki spominja na ženski del taborišča Rab, in tudi tam položili cvetje in sveče ter prisluhnili krajšemu kulturnemu programu. Ob spomeniku so prisotni prisluhnili pričevanju preživelega taboriščnika, Jožeta Prepeluha, ki je 14 mesecev preživel v taborišču. »Z grozo se spominjam dneva, bilo je na Štefan dan 1942. leta, ko smo prišli delat na grobišče. Jamo, veliko 3 krat 2 metra in globoko 3 metre, je zalila voda. S kamionom so dvakrat pripeljali mrliče, jih zmetali v vodo, da so vsi potonili. Šele pri tretjem dovozu so se pokazali mrtvi iz vode. Pri četrtem dovozu so pripeljali osem zabojev. V štirih so bile ženske in otroci. Takrat so me nagnali v jamo, da sem jih ravnal. /…/ Majhne dojenčke sem moral stlačiti v luknje med mrliči./…/ Potem so me fašisti poslali po vodo. /…/ Ko sem prišel do vodnjaka, sem natočil vodo in se po glavni cesti vrnil nazaj na grobišče. Ravno takrat je pripeljal zadnji kamion z mrliči. Ko so jih metali v jamo, sem med njimi zagledal svojega soseda Jožeta Cankarja.«
S pričevanjem se je zaključila letošnja slovesnost, ki združuje in opominja. Obiskovalci in gostje so tokrat še posebej pohvalili izjemen kulturni program, ki je skupaj z lepim sončnim vremenom poskrbel, da bo letošnje srečanje še dolgo ostalo v spominu prisotnih.
Bruselj, 6. 9. 2019 – Podpisana prostovoljna zaveza evropskih pivovarjev o označevanju sestavin in prehranske vrednosti pijač, ki bodo uporabnikom na voljo na etiketah steklenic na prodajnem mestu. Preglednost gradi zaupanje med potrošnikom in znamko, potrošniku pa omogoča primernejšo presojo ali izbrana znamka piva sodi v njegov življenjski stil. Pivovarna Laško Union že v celoti izpolnjuje podpisane zaveze, medtem ko se manjše pivovarne zavezi pospešeno pridružujejo s pripravami, da jih v dogovorjenem roku izpolnijo tudi v praksi.
Evropsko združenje pivovarjev je včeraj v Bruslju jasno izkazalo spremembe v svoji panogi, ki vodijo v večjo preglednost piva kot izdelka, v prizadevanja za dvig zaupanja potrošnikov in njihovega lažjega odločanja o pravi izbiri pijače. Pivovarji Evrope jih sprejemajo proaktivno in prostovoljno. Alkoholne pijače, ki imajo več kot 1,2 vol.% alkohola, Uredba namreč trenutno izvzema obveznosti navajanja podatkov o hranilni vrednosti. Aktivnosti povezuje slogan »Proud to be clear«, Ponosni, da smo jasni.
V družbi evropskega komisarja za zdravje in varnost hrane Vytenisa Andriukaitisa so pivovarji podpisali memorandum o soglasju evropskih pivovarjev in članov Brewers of Europe, v imenu te organizacije je zavezo podpisal predsednik Pavlos Photiades, o označevanju sestavin piva in njegove energijske vrednosti. Namen podpisa je zagotoviti potrošnikom razumljive, prepoznavne, primerljive in točne informacije o tem, katere sestavine vsebuje pivo in kakšna je energijska vrednost izbranega piva.
Ambicija pivovarjev Evrope je, da do leta 2022 zagotovijo informacije o sestavinah piva in energijski vrednosti na etiketi vseh embalaž za predpakiranje piva, v skladu z določbami Uredbe (EU) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij potrošnikom o živilih. V Sloveniji je navedba sestavin na embalaži za pivo obvezna že sedaj, slovenski pivovarji bodo s to zavezo samoregulativno označevali tudi energijsko vrednost piva. Gre za dejanje, ki odraža željo po večji preglednosti, ponos in samozavest o svojem delu. Želijo pa kupcem ponuditi še več, saj dogovori tečejo o tem, da bi na spletnih straneh kupcem ponudili tudi podatke o hranilni vrednosti piva v obliki prehranske tabele.
Danes ima 85% embalaže v Evropi označene sestavine, energijska vrednost pa je navedena na 60%. Cilj za naslednjih 12 mesecev je da so navedbe o sestavinah navedene na 90% embalaže, o energijski vrednosti pa na 70%. Po letu 2020 bodo cilji za naslednja leta določeni v skladu s členom 12 podpisanega memoranduma. Rezultati bodo v obliki zbirnih podatkov na voljo na http://www.beerwisdom.eu, kjer je predstavljen tudi program dogodka, vključno z razpravo po podpisu memoranduma.
Potrošniki bodo tako hitreje, že ob nakupu lahko preverili ključne podatke o pivu, kar je pomemben kriterij odločanja.
Med slavnostnimi podpisniki zaveze je bila v imenu Združenja slovenskih pivovarn tudi Alenka Lesjak, generalna sekretarka stanovskega združenja pivovarjev. Podpisu je sledila še panelna razprava o prihodnosti označevanja sestavin in označevanja prehrane v EU. Gostje panela so bili: Ivan Stefanec, član evropskega parlamenta, Alexandra Nikolakopoulou, evropska komisija, Mariann Skar (Eurocare), Pierre-Olivier Bergeron, The Brewers of Europe.
Ob tem so pivovarji Evrope pripravili tudi vzorčno razstavo etiket oz. označb njihovih piv, ki že izpolnjujejo zaveze glede označevanja sestavin in prehranske vrednosti. Med njimi sta tudi dve slovenski, Pivovarna Laško Union in ena zadnjih pridobitev v domačem pivovarskem sektorju, Savinjska pivovarna Clef. Ostale slovenske pivovarne se odgovorno pripravljajo na izpolnjevanje danih zavez.
Bruseljski podpis memoranduma »Proud to be clear« predstavlja le prvi korak, v nadaljevanju bodo zavezo podpisala tudi pivovarska podjetja. Združenje slovenskih pivovarn spodbuja vse slovenske pivovarne, da se pridružijo pobudi evropskih pivovarjev in označijo svoje izdelke v skladu z danimi zavezami.
Ljubljana, 5.9.2019 - Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil državno odlikovanje zlati red za zasluge Zubinu Mehti za vrhunski prispevek na področju glasbene poustvarjalnosti in za navdihujoča prizadevanja, da z glasbo povezuje ljudi in narode.
Utemeljitev:
Za vrhunski prispevek na področju glasbene poustvarjalnosti in za navdihujoča prizadevanja, da z glasbo povezuje ljudi in narode, prejme Zubin Mehta zlati red za zasluge.
Znameniti indijski dirigent, eden najpomembnejših svetovnih dirigentov Zubin Mehta, se je slovenskemu občinstvu prvikrat predstavil pred šestdesetimi leti, ko je leta 1959 na povabilo Marijana Lipovška, tedanjega direktorja Slovenske filharmonije, gostoval v Ljubljani. Tedaj je pod njegovo taktirko igral Orkester Slovenske filharmonije. Leta 2003 se je vrnil v Slovenijo ter nastopil z Izraelsko filharmonijo in operno pevko Marijano Lipovšek. Pozneje je pri nas z Izraelsko filharmonijo nastopil še trikrat – leta 2007, 2015 in 2019 – leta 2008 pa je v okviru Festivala Ljubljana dirigiral orkestru Maggio Musicale Fiorentino.
Zubin Mehta, ki ga glasba spremlja od otroštva, je na svoji dolgoletni in nadvse plodoviti glasbeni poti navduševal glasbenike in občinstvo povsod po svetu. Sodeloval je s številnimi virtuozi svetovnega slovesa in vodil najznamenitejše orkestre na Dunaju, v Berlinu, New Yorku in drugje. Newyorško filharmonijo je vodil trinajst let, kar je najdlje v zgodovini tega orkestra, Izraelsko filharmonijo pa kot dosmrtni glasbeni direktor vodi že od leta 1981 – njen orkester je postavil v vrh svetovne glasbene poustvarjalnosti. Poleg tega je bil tudi dirigent opernih del v Metropolitanski operi v New Yorku, Dunajski državni operi, Kraljevi operni hiši v Londonu, milanski Scali in drugje. S svojo paličico je operne arije v izvedbi treh najznamenitejših tenorjev sveta obdal s posebno čarobnostjo in z njimi kot nikdar dotlej dosegel prav vsako uho.
VIDEO- Diriget Zubin Mehta je prejel državno odlikovanje Boruta Pahorja predsednika republike Slovenije.
Njegova umetniška genialnost in spoštljiv, a drzen pristop h glasbeni umetnosti se odražajo v suvereni odrski avtoriteti in dovršenih nastopih, med katerimi so se zaradi svoje pomenljivosti v zgodovino zapisali marsikateri. Mednje lahko štejemo dobrodelno izvedbo Rekviema Wolfganga Amadeusa Mozarta s Sarajevskim simfoničnim orkestrom in zborom za žrtve jugoslovanskih vojn leta 1994 in presunljiv skupni nastop več kot 170 članov Bavarskega državnega orkestra in Izraelskega filharmoničnega orkestra blizu nekdanjega koncentracijskega taborišča Buchenwald v Nemčiji s Simfonijo št. 2. “Vstajenje” Gustava Mahlerja leta 1999.
Zubin Mehta z očarljivo preprostostjo in igrivostjo že več kot šest desetletij vzneseno vodi glasbenike in poslušalce skozi notne zapise ter navdušuje in navdihuje. Zaveda se večplastnosti glasbene umetnosti in ji izvablja zdravilne, povezovalne, morda celo čudodelne moči. Kot eden največjih dirigentov sodobnega časa s svojo prepoznavnostjo izkazuje tudi občutek za družbeno odgovornost na področju glasbenega izobraževanja mladih. Je prejemnik številnih najprestižnejših svetovnih nagrad z glasbenega in civilnodružbenega področja, med drugim mu je Organizacija združenih narodov podelila nagrado za življenjsko delo na področju delovanja za mir in strpnost.
Z visokim državnim odlikovanjem Republika Slovenija maestru Zubinu Mehti izkazuje spoštovanje in hvaležnost za vrhunsko delovanje na področju glasbene poustvarjalnosti in za navdihujoča prizadevanja, da z glasbo povezuje ljudi in narode.
Bled, 3. 9. 2019 – V okviru 14. Blejskega strateškega foruma (BSF) je že šestič zapovrstjo potekal panel o turizmu. Naslovna tema vodilne mednarodne konference v srednji in jugovzhodni Evropi se dotika identificiranja virov ne(stabilnosti) na področjih miru, varnosti, trajnostnega razvoja in gospodarskega napredka ter rešitev za učinkovito upravljanje strateških virov.
V skladu s to temo so domači in tuji gostje ter občinstvo turističnega panela z naslovom Turizem za vse destinacije: razpršenost v prostoru in času razpravljali o najbolj izpostavljenih problematikah globalnega turizma v dobi družbe 5.0 in hiperpovezljivosti, kot sta njegova (prekomerna) rast in pametno upravljanje z destinacijami. Potreba po potovanjih postaja ena temeljnih potreb dela človeštva, ki si želi obiskati predvsem najbolj priljubljene in najbolje ocenjene točke sveta. Lahko sploh na to vplivamo, kaj spremenimo, preusmerimo goste?
Panel na temo turizma sta v okviru BSF organizirala Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) in Slovenska turistična organizacija (STO). Panel z naslovom Turizem za vse destinacije: razpršenost v prostoru in času je v Grand Hotelu Toplice na Bledu odprl Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo.
»Digitalizacija je ustvarila številne nove storitve in nam spremenila življenje. Družba 5.0 postavlja številne izzive tudi za turistični sektor. Danes se informacije širijo hitreje in s tem so potovanja postala cenejša in dostopnejša za vse. Večina privlačnih in znanih destinacij je pridobila še večjo priljubljenost. Po drugi strani se pa tudi ostale destinacije trudijo pritegniti pozornost potencialnih turistov. Pomembno je, da imamo znanje in veščine za usmerjanje turističnih tokov. Pravzaprav je to ključno! Primeri strokovnega znanja, spretnosti in dobrih praks so pomembni za razvoj trajnostnega turizma, ki bo zadovoljeval potrebe turistov, turističnih deležnikov in lokalnih prebivalcev,« je izpostavil minister in nadaljeval, da je »razmišljanje, da prilive iz naslova turizma lahko povečamo predvsem z gradnjo novih nastanitvenih kapacitet, saj so te polne v poletnih mesecih, zastarelo.
Destinacije, ki imajo možnost za 365-dnevni turizem - in Slovenija to definitivno je - si morajo prizadevati, da svoje kapacitete napolnijo v vseh letnih časih, v vseh 12-ih mesecih. A za to ni dovolj prevetritev ponudbe enega hotela, ene vodilne turistične destinacije. Za razpršitev skozi čas in prostor je potrebno pogledati širše, predvsem pa dlje.« Minister je prisotnim zažel prijetno bivanje v Sloveniji in poudaril, da »naj začutijo našo Zeleno. Aktivno. Zdravo. turistično destinacijo«.
Mag. Maja Pak, direktorica STO, je v svojem govoru poudarila, da se je število destinacij, ki v zadnjih letih opozarja na povečan obisk gostov, močno povečalo: »Prekomeren turizem postaja ena najbolj vročih razprav v sodobni dobi potovanj. Vedno več destinacij se sprašuje, kako se soočiti s to problematiko, pri čemer ni magičnih formul in enotnih rešitev, ki bi bile primerne za vse destinacije. V slovenskem turizmu se tega izziva lotevamo dolgoročno in s strateškim pristopom, ki temelji na trajnosti. Zavedamo se, da je kakovost pomembnejša od kvantitete, zato je naša pozornost osredotočena na dolgoročne vrednote, kot so medsebojni odnosi in avtentičnost, v procese pa vključujemo lokalno skupnost. Ponosna sem, da smo se vsi ključni deležniki slovenskega turizma odločili za trajnostno pot, ki je skladna z našo identiteto, in da smo si zastavili cilj postati zelena butična destinacija za petzvezdična doživetja.
Zavedamo se izzivov, ki so pred nami, toda pomembno je, da imamo jasen cilj in strategijo, kako cilje doseči. Predvsem pa je pomembno, da smo si enotni v tem, da mora postati Slovenija prostor, ki omogoča kakovostno bivanje lokalnemu prebivalstvu in odlične izkušnje njenim obiskovalcem.« Direktorica STO je še dodala: »Na STO poleg promocije, usmerjene na zahtevne turiste, ki cenijo prizadevanja na trajnostnem področju, in v spodbujanje prihodov zunaj sezone in na manj znane destinacije izvajamo več aktivnosti za spodbujanje razvoja trajnostnega turizma in oblikovanja petzvezdičnih doživetij z orodji, kot so Zelena shema slovenskega turizma, znamka Slovenian Unique Experiences, nov model organizacije slovenskega turizma s koordinacijo 35 vodilnih destinacij, spodbujanje uvajanja sodobnih tehnologij v promocijo in razvoj, izobraževanje in usposabljanje deležnikov itd.«
Na okrogli mizi z domačimi in tujimi strokovnjaki je Eva Štravs Podlogar, državna sekretarka na MGRT, med drugim dejala: »Kot pri vseh stvareh v življenju je potrebno biti zmeren in optimalen tudi pri rabi različnih virov v turizmu. Naša temeljna usmeritev je trajnostni razvoj turizma, kar je edina prava pot. Pomembna je ustrezna razpršitev virov in turističnega obiska po prostoru in času. Turistični ponudniki se trudijo razvijati zanimivo turistično ponudbo skozi celo leto. Prav tako se s kreiranjem atraktivnih turističnih produktov in petzvezdičnih doživetij različne, doslej turistično manj prepoznavne destinacije trudijo pritegniti domače in tuje turiste. V Sloveniji imamo precej kakovostne, inovativne in reprezentativne ponudbe, konkurenčne na globalni ravni. Pri nas se za zdaj še ne soočamo s težavami prekomernega turističnega obiska in tudi ne želimo spodbujati masovnega turizma. Zavedamo se, da je predvsem pomembna kakovostna, butična turistična ponudba, ki poudarja individualni pristop. V današnji razpravi smo se lahko prepričali, da smo na pravi poti, kar nam tudi priznava mednarodna strokovna javnost.«
Sergio Emidio Bini, deželni odbornik regije Furlanija Julijska krajina za gospodarske dejavnosti in turizem, je dejal: »Koncentracijo turistov na najbolj priljubljenih destinacijah zavzeto proučujejo zlasti italijanske destinacije, kot so na primer Rim, Benetke in Firence. Obvladovanja pojava čezmerne obremenjenosti s turizmom so se po svetu lotili na različne načine, zanesljivo pa si ni mogoče zamisliti, da bi ljudem preprečevali, da obiščejo najbolj popularne kraje. Strategije, ki jih vzpostavijo najnaprednejše destinacije, so namenjene razlikovanju turistične ponudbe, da lahko nagovorijo različne segmente turistov. V Furlaniji Julijski krajini so tak primer Furlanski Dolomiti kot del svetovne dediščine Unesco, kjer ni čezmerne obremenjenosti s turizmom, kot je na drugih dolomitskih lokacijah. Naš cilj so prizadevanja za njihov trajnostni razvoj, zato se ukvarjamo s segmentacijo in se osredotočamo na nišne ciljne skupine zanesenjakov, ki znajo ceniti vse vidike neraziskane narave, jo spoštovati in prispevajo k njenemu ohranjanju.
Ko govorimo o trajnostnem turizmu, ne smemo o njem razmišljati le in izključno z okoljskega vidika. Od prvega koncepta, ki je upošteval vpliv turizma na okolje, torej onesnaževanje in degradacijo okolja, povezane s turizmom, smo prešli na kompleksnejši koncept: trajnostni turizem pomeni, da turizem lahko zadovolji tako potrebe sodobnih turistov kot lokalnih prebivalcev, pri čemer predvidi in poveča priložnosti za prihodnost. Z vsemi viri je treba upravljati tako, da lahko zadovoljimo gospodarske, družbene in estetske potrebe, pri tem pa se ohranjajo kulturna neokrnjenost, poglavitni ekološki procesi, biotska raznovrstnost in življenjski sistemi določenega območja. Trajnostni turistični produkti so tisti, ki delujejo v sozvočju z okoljem, skupnostjo in lokalnimi kulturami, ki ne smejo trpeti zaradi razvoja turizma.«
»Neprekinjena rast potovanj, planetarne spremembe, okoljske in družbeno-ekonomske problematike kot na primer podnebne spremembe, zahteve po bolj pravični uporabi virov, zadovoljstvu obiskovalcev in kakovosti življenja prebivalcev destinacij itd. zahtevajo nove pristope urejanja turističnih tokov in turističnega managementa. Univerzalna svoboda do potovanja in pravica do dostopa za vse nista več prosti dobrini, ki bi ju dopuščali za vsako ceno. Omejevanje in preusmerjanje turističnih tokov je ena od praks managementa, ki odgovarjajo na pretirano rast in gnečo obiskovalcev. Trajnostni turizem kot koncept upošteva koristi in zadovoljstvo vseh deležnikov. Dosežemo ga z aktivno politiko in managementom tako, da trajnostne principe odgovorno udejanjimo v turistični praksi,« je izpostavila prof. dr. Tanja Mihalič, prodekanja za študijske zadeve na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.
»Vsako leto potuje več ljudi in mnogi si želijo ogledati najbolj znane svetovne znamenitosti. To je posledica dveh vzrokov: ljudje po vsem svetu so vse bolj mobilni in večina destinacij se je v zadnjih desetletjih osredotočala le na eno stvar – da bi pritegnila čim več ljudi. A ko se odpre turistični tok, ga je praktično nemogoče ustaviti. Večino ljudi, ki si želi ogledati Benetke, Barcelono ali Pariz, ne bodo zanimali Verona, Zaragoza ali Reims. Posledice netrajnostnega turizma so hude. Primer Benetk dokazuje, kako lahko osiromaši lokalne prebivalce, jih razseli in ogrozi njihovo lokalno kulturo, dediščino, identiteto, okolje. Osiromašena je tudi izkušnja kulturnih turistov. Verjamemo, da je najpomembnejši ukrep v današnjem času sprememba načina pristopa do turizma s trženja destinacij na razvoj novega sistema, ki bo zagotavljal koristi tako prebivalcem in lokalnemu gospodarstvu kot obiskovalcem. Turizem mora prinesti koristi vsem deležnikom. Množični turizem pomeni, da imajo kulturni obiskovalci neprijetne izkušnje in da večji del prihodkov od turizma pušča iz destinacije in ne vstopa v lokalno gospodarstvo.
Obiskovalci si zaslužijo boljšo izkušnjo, lokalna podjetja pa bi morala imeti koristi od turizma. V podjetju Venezia Autentica smo razvili učinkovit model, ki omogoča prav to. S pomočjo digitalnih tehnologij vplivamo na način razmišljanja in vedenja obiskovalcev ter jih opremimo z orodji, ki jih potrebujejo, da se počutijo kot domačini, hkrati pa pozitivno vplivajo na lokalno skupnost. Ta model se lahko enostavno aplicira in prilagodi drugim destinacijam, zato si prizadevamo za sodelovanje z vladami po vsem svetu, da bi jim pomagali pri tem, da bi turizem spremenili v gonilo trajnostnega razvoja,« je dejala Valeria Duflot, direktorica in soustanoviteljica podjetja Venezia Autentica iz Benetk.
Daniela Wagner iz Pacifiško-azijskega potovalnega združenja PATA for Europe je poudarila, da je glavno vprašanje, kako bomo uspeli ohraniti zdravo rast turizma in hkrati doseči trajnostni razvoj destinacij: »Če ne bomo tega dosegli, bo planet čez nekaj let prostor, neprimeren za bivanje. Pri tem je treba imeti v ospredju štiri P: people (ljudi), planet, profit, peace (mir). Uspeh je odvisen od dobre koordinacije med zasebnim in javnim sektorjem in sodelovanja z lokalno skupnostjo. Pomembno je uporabljati pametno tehnologijo za upravljanje s številom gostov na destinaciji in njihovim gibanjem. V turizmu smo opredelili pet ključnih težav: odtujeni lokalni prebivalci, degradirane izkušnje turistov, preobremenjena infrastruktura, škodovanje naravi in ogrožanje kulture in dediščine.
Praktične rešitve so na primer v rednem zbiranju ustreznih podatkov in njihovi analitični obdelavi, pripravi strategij, ki temeljijo na trajnostni rasti in upravljanju destinacij, vključevanju vseh deležnikov, razpršitvi turistov skozi celo leto in po različnih destinacijah, različnih virih financiranja, regulaciji ponudnikov nastanitev itd. Ključno je, da se ponudniki, celotno turistično gospodarstvo zavedajo, da je kakovost pomembnejša od kvantitete, da je treba stremeti k podaljšanju dobe turističnega bivanja, oblikovanju ponudbe, ki bo vključevala manj obremenjene destinacije in posebna doživetja tudi zunaj glavnih sezon in turističnih tokov.«
Andrew Agius Muscat, predstavnik fundacije Mediterranean Tourism z Malte, je dejal, da tretjina turistov pride v Sredozemlje pogledat, kako živimo: »Torej smo tudi mi zvezde. Turizem je čudovita panoga, zato si moramo čestitati, da sodelujemo v njej. Ko ljudje govorijo o turizmu, pozabljajo na politične in verske razlike, sedijo za isto mizo in se pogovarjajo. Seveda tu obstajajo težave kot v vsaki panogi – zato ga je potrebno upravljati, kot to počnejo v vsaki panogi. Pomembno je imeti vizijo, vedeti, kaj želimo doseči. Po tem šele lahko začnemo govoriti o reševanju težav. Če želimo trajnostni razvoj, moramo sodelovati skupaj, kot celotna regija, zunaj državnih meja. Si posredovati ideje, iskati rešitve, saj to prinaša ugodnosti za vse. V oblikovaje turističnih ponudb je treba vključiti vse ponudnike, vse deležnike, da bo resnično vključevala elemente trajnosti, desezonalizacije, razpršenosti turističnih tokov. V mislih je treba imeti, da ljudje živijo na destinaciji – pa ne zaradi turizma – in da je z njihovim pametnim upravljanjem potrebno izboljševati predvsem stanje naših prebivalcev in zadovoljevati njihove potrebe.«
Marjan Beltram, izvršni direktor za turizem in storitve mobilnosti pri Nomagu, je izpostavil, da je razvoj trajnostnega turizma dolgotrajen proces: »V nekaterih mestih ljudje že čutijo pritisk zaradi turizma, mestne oblasti pa bi se morale zato hitreje odzvati. Gre za zelo kompleksen proces, ki ga ni mogoče rešiti čez noč. Na eni strani so velike koristi iz turizma za lokalno in državno gospodarstvo, na drugi pa je veliko negativnih učinkov in prvi korak je dosledna komunikacija v vseh primerih. Nikomur ne moremo preprečiti, da bi obiskal najbolj priljubljene destinacije, lahko le ljudi spodbudimo in jih preusmerimo na nove, manj oblegane. Pri tem pa sta možna mehek pristop, ki vključuje spodbude prek vsebinskega digitalnega marketinga, ali pa trd z ukrepi, kot so višje cene, turistične takse, omejitve dovoljenega števila obiskovalcev, morda celo vizumi za nekatere destinacije in na splošno strožji predpisi. Seveda bi bila optimalna kombinacija obeh, in to je naloga za vse, vključene v turizem – vključno z lokalno in državno oblastjo.«
Panelisti med razpravo.
Mednarodni turizem eksponentno raste in prekaša napovedi. V letu 2018 so na globalni ravni zabeležili 1,4 milijarde turističnih prihodov, kar je preseglo dolgoročne napovedi Svetovne turistične organizacije UNWTO, ki je leta 2010 takšno rast napovedala šele za leto 2020. Glede na trenutne kazalnike naj bi leta 2030 turistični prihodi dosegli številko 1,8 milijarde. Nekateri deli sveta postajajo vse bogatejši, krepi se predvsem srednji razred, ki naj bi po napovedih Svetovnega sveta za potovanja in turizem The World Travel & Tourism Council do leta 2030 zrasel za milijardo. Potovanja so vedno bolj dosegljiva tudi zahvaljujoč ugodnim cenam nizkocenovnih ponudnikov, svoj delež k temu prispevajo tudi fenomeni, kot je platforma Airbnb. Svet sicer ponekod pretresajo naravne nesreče, gospodarske krize, epidemije, terorizem, kar predstavlja ključne vzroke nestabilnosti v turizmu, toda, po drugi strani, to ne ustavi popotnikov, željnih odkrivanja novih destinacij.
Turizem ima to moč, da je lahko orodje za vzpostavljanje miru in ravnotežja med različnimi, bolj in manj razvitimi deli sveta, a hkrati, kot poročajo s prenekatere destinacije, lahko negativno vpliva na njeno naravo, prispeva k onesnaževanju okolja, otežuje transportne poti, zmanjšuje kakovost bivanja njenih prebivalcev, vpliva na lokalno kulturo in navade, ruši lokalno estetiko.
Kljub temu pa države, destinacije, podjetja »bijejo« na globalnem turističnem trgu sofisticiran bolj za goste, saj turizem pozitivno vpliva na svetovno gospodarstvo: globalno gledano generira 10% svetovnega BDP, 1 od 10 služb in 30% izvoza storitev. V veliko pomoč v tem boju so nove tehnologije, ki so prinesle spremenjene in izredno učinkovite koncepte promocije, ki lahko dosežejo na milijone potencialnih gostov. Združevanje resničnega in navideznega sveta je lahko dodana vrednost v ponudbi, ki lahko pritegne tudi mlajše generacije, starejšim pa olajša doživljanje določene destinacije ali produkta. Toda nove tehnologije hiperpovezljivosti v dobi družbe 5.0 imajo tudi drugo plat, na katero ponudniki pravzaprav težko vplivajo: jemljejo mu velik del usmerjevalne moči.
Gostje ocenjujejo in si izmenjujejo nasvete, kam, kdaj in zakaj potovati – ali pa tudi ne – informacije pa med njimi potujejo bliskovito in neustavljivo. Turistični tokovi se oblikujejo organsko, instagramabilne točke postajajo še bolj priljubljene, medtem ko se druge kljub prizadevanjem destinacij in ponudnikov težko prebijejo v izbor gostov. Ob tem se porajajo vprašanja, ali imamo dovolj znanja, orodja, virov za usmerjanje in stabilizacijo turističnih tokov, ali lahko razvijemo trajnosti turizem, ki bo v zadovoljstvo domačemu prebivalstvu, gostom in vsem deležnikom, koliko nam lahko pri tem pomagajo sodobne tehnologije?
Gostje panela Turizem za vse destinacije: razpršenost v prostoru in času so danes ugotavljali, da se definicija, kaj pomeni prekomeren turizem, razlikuje od destinacije do destinacije. Nekatere se soočajo s težavo odtujenosti lokalnih prebivalcev, druge degradiranih turističnih izkušenj ali preobremenjene infrastrukture, pa škodovanja naravi in ogrožanja kulture in dediščine. V mnogih primerih je prekomernost povezana predvsem z občutljivostjo stanja na destinaciji kot pa alarmantnimi statističnimi podatki. Zato je potrebno zagotoviti empirično podlago, da bodo lahko destinacije ocenjevale dejansko stanje na podlagi preprostih, široko dostopnih kazalcev, vključno s turističnimi prihodi, pregledi družbenih medijev, sezonskostjo in onesnaženostjo okolja ter tako prepoznale svojo ranljivost.
Vsekakor je prekomeren turizem bolje preprečevati kot blažiti njegove posledice. Zato je ključno prepoznati najpomembnejše težave in poiskati najprimernejše rešitve. Dobro upravljanje turistične destinacije in načrtovanje sta ključnega pomena za trajnostni razvoj turizma. Potrebno je redno zbirati ustrezne podatke in jih analitično obdelovati, kar pomaga pri pripravi strategij in načrtovanja turističnega razvoja destinacije. Tiste, ki bodo prešle s promocije na širše načrtovanje in upravljanje z jasnimi, dolgoročnimi strategijami, temelječimi na trdnih dejstvih, bodo lažje dosegale trajnostno rast in omilile ali celo preprečile prekomeren turizem. Vendar morajo biti za uspeh v to vključeni vsi segmenti družbe, zbiranje in obdelava podatkov in strategije so lahko uspešni le, če so v procese vključeni vsi deležniki. Po uskladitvi podatkov, strategij in vseh deležnikov lahko destinacije raziščejo vse več inovativnih pristopov k financiranju naložb v infrastrukturo in trajnost.
Težav prekomernega turizma se ne da odpraviti čez noč. Zato je potrebno izvajati praktične ukrepe, kot so vzdrževanje ravnotežja števila obiskovalcev skozi vse sezone, vikende in določene ure v dnevu, razpršitev obiskovalcev na različne znamenitosti, promocija manj znanih znamenitosti, aktivnosti in krajev, omejitev obiska in parkiranja na kritičnih točkah oziroma zagotovitev ustreznih parkirišč na ustreznih lokacijah in nemotenega prometa, prilagoditev cen, da bosta ponudba in povpraševanje uravnoteženi, reguliranje ponudbe na področju nastanitev ali omejevanje ponudbe delitvene ekonomije, ozaveščanje in informiranje lokalnega prebivalstva, ponudnikov in turistov, vzpostavljanje trajnostne turistične infrastrukture, tekočega javnega prometa, upravljanja z odpadki, spremljanja okoljskih indikatorjev. V upravljanje destinacij mora biti vključena politika z zagotavljanjem sodobne zakonodaje in prostorskih načrtov, z regulacijo področja mobilnosti in delitvene ekonomije, s taksami za obiskovalce. Predvsem pa se morajo tako politika kot vsi deležniki poenotiti v smernicah in izvedbah ukrepov v smeri trajnostnega razvoja celotne destinacije, ki mora najti lastne in na svojo kožo pisane rešitve.
Panel na temo turizma se je danes na Bledu zaključil s kulinaričnim doživetjem Taste Slovenia iz 4 makro destinacij z mladim nadarjenim kuharskim mojstrom Simonom Bertoncljem. Domači in tuji gostje so spoznavali tipične jedi izbranih kulinaričnih področij Slovenije, pripravljene iz lokalnih sestavin.
