Znani so zmagovalci - Naj Fala kruh 2019

Ob svetovnemu dnevu hrane, ki je 16. oktobra, je v soboto, 12. oktobra v prestižni restavraciji DiVino v Kristalni palači BTC Ljubljana potekalo tekmovanje v peki kruha 'Naj Fala kruh 2019'. Potekalo je v treh kategorijah: beli kruh, mešani kruh in kruh iz posebnih mok. Od 33 kruhov sta plaketo osvojila beli kruh iz krušne peči in pirin polnozrnati kruh iz krušne peči, ki jih je spekla Erika Seražin, ter beli kruh z ocvirki Blaža Ržišnika. 

Po okusu občinstva je bil najboljši Moški kruh, ki ga je spekla Bernarda Frantar. Vsi so prejeli praktično in denarno nagrado 150 evrov. Prireditelj tekmovanja je bilo podjetja Lesaffre Slovenija iz Logatca, ki trguje z izdelki za pekarstvo.

Težko delo strokovne komisije
Vsi tekmovalni kruhi so bili zelo okusni, tako da je imela strokovna komisija izredno zahtevno delo. Med izvrstnimi doma spečenimi kruhi je morala na podlagi izgleda, teksture, vonja in okusa izbrati najboljšega v treh različnih kategorijah: pšenični kruhi, mešani kruhi in kruhi posebnih vrst. 

Mirjam Kavčič, direktorica podjetja Lesaffre Slovenija, Urška Fartelj, avtorica kulinarične spletne strani 220 stopinj poševno, dr. Sebastjan Filip, direktor proizvodnje Pekarne Pečjak in Dušan Berglez, tehnolog v podjetju Lesaffre Slovenija so strokovno ocenili vse tekmovalne kruhe in izbrali zmagovalce. "Veseli smo, da imamo v Sloveniji toliko ljubiteljev peke kruha, ki z veseljem ohranjajo to tradicijo in jo prenašajo tudi na mlajše generacije. Tudi letos smo imeli težko delo, saj so bili vsi kruhi že na pogled tako vabljivi in zelo okusni, tako da so na koncu nianse odločale o najboljših," je ob tem povedala predstavnica organizatorja, direktorica Lesaffre Slovenija Mirjam Kavčič.

Plaketo Naj Fala kruh 2019 so si "pripekli" trije tekmovalci
Strokovna komisija je izbrala najboljši kruh v vsaki kategoriji, svojega favorita pa so izbrali tudi obiskovalci. Plakete Naj Fala kruh 2019 in denarne ter praktične nagrade so se razveselili trije ljubiteljski peki. Erika Seražin je dobila priznanje za najboljši kruh v kar dveh kategorijah - njen beli kruh iz krušne peči je zmagal med pšeničnimi kruhi, pirin polnozrnati kruh iz krušne peči pa med mešanimi. Med kruhi posebnih vrst je bil najboljši beli kruh z ocvirki Blaža Ržišnika, obiskovalci pa so največ glasov namenili Bernardi Frantar in njenemu kruhu, ki ga je poimenovala kar Moški kruh

Kaj je po razglasitvi povedala Erika Seražin in Bernarda Frantar 

Erika Seražin iz Sela pri Sežani, ki peče kruh že od 11 leta, po razglasitvi kar ni mogla verjeti, da je obe vrsti njenega kruha strokovna komisija ocenila kot najboljša. Z njo pa se je veselil tudi njen mož in mama, ki sta prišla z njo. Povedala je, da ima sedaj novo krušno peč in da se sedaj veliko ukvarja s tem načinom pečenja kruha. Kruh peče ljubiteljsko.

Veliko pa ga 'pošenka'. Ko sem jo vprašal koliko ji pomenita ti dve plaketi mi je rekla: »Zelo veliko. Za mene je to kot neko priznanje za ves moj pretekli trud in delo, ki sem ga vložila v domačo peko kruha. Vedno sem si želela, da bi spekla tako dober kruh kot ga je spekla naša 'nona'. Peka kruha je moje veselje zato živim«. Erika bi rada imela dovoljenje za peko kruha. Zato namerava na občino vložiti vlogo za izdajo dovoljenja. Mogoče bosta ti dve plakati pomagali, da bo Erika na njeni občini dobila dovoljenje prej kot je običajno.

Bernarda Frantar iz Šenčurja je že 10 let vdova. Bernarda se je zelo razveselila ker je občinstvo njen Moški kruh izbralo za najboljšega. S pokojnim možem sta velikokrat skupaj pekla kruh in se dogovarjala kaj bi mu dodala kaj odvzela. V spomin na svojega moža je nastal Moški kruh. Zelo bogat z bučnimi semeni in bučnim oljem, ki tudi v resnici podpira moško zdravje.

Dogodek je povezoval Miha Deželak, za glasbeno popestritev pa je poskrbel Luka Sešek. Namenjen je predvsem promociji peke kruha, ohranjanju in prenašanju tradicije na nove generacije ter druženju. Imel pa tudi dobrodelno noto. Vse kruhe, ki so kandidirali za naziv Naj Fala kruh 2019, je namreč Društvo Food for Life razdelilo med socialno ogrožene družine.

Udeležence je na dogodku pozdravil tudi Slonček Fala - maskota blagovne znamke Fala. Pravijo, da je Fala eden izmed najboljših pekovskih kvasov na svetu. Prisotne je seznanil, da bo v kratkem na trgovskih policah tudi kakovostni Fala suhi kvas.

Prestižna nagrada BIG SEE za razstavni prostor Trima

V Trimu so ponosni na nagrado BIG SEE INTERIOR DESIGN AWARD, ki so jo prejeli v kategoriji »Prostorske intervencije / razstave«, za ureditev njihovega razstavnega prostora za mednarodnem sejmu BAU 2019 v Münchnu.




Pri zasnovi le 63 m² razstavnega prostora je bilo potrebno upoštevati več zahtev: potrebovali so prostor za naključne obiskovalce, prostor za skupinske in individualne predstavitve ter za poslovne sestanke, za katere so potrebni sedežni prostori, pa tudi majhno kuhinjo in shrambo.

Rezultat je bila impresivna bela instalacija, ki je predstavljala njihov prezračevalni fasadni sistem in celovito stensko rešitev, s sedeži na voljo obiskovalcem in z vgrajenimi LED lučmi pritrjenimi na vrhu in na dnu instalacije, kar je ustvarilo prijetno ambientalno vzdušje. Drevo v središču prostora je bilo simbol bližine narave in trajnosti. Čist, odprt prostor pa je bil zasnovan tako, da je obiskovalcem ponujal bogato doživetje navidezne resničnosti.

Ideja je avtorstvo Trimovega tandema arhitektk, Mojce Šavnik in Špele Lokar, ki sta projekt predstavili v okviru Meseca oblikovanja in festivala BIG ARCHITECTURE, ki je potekalo v Ljubljani 9. oktobra.

˝Odločili smo se, da bomo sledili pravilom »praznega platna« umetniških galerij, da bi izpostavili bistvo vseh vzorcev, po drugi strani pa smo želeli ustvariti tudi nevtralno ozadje, ki ima smisel in ga je mogoče prepoznati s Trimovimi dobro premišljenimi arhitekturnimi podrobnostmi,˝ pravita avtorici Mojca Šavnik in Špela Lokar.

Foto: Klemen Razinger in arhiv Trimo

Tanja Skaza: Ne ustraši se samote

»Ko sem spremenila sebe, se je spremenila organizacija. Ko sem si dovolila poslušati srce, so zaposleni delali z intuicijo. Knjiga je resnična izpoved moje poslovne poti, skozi katero sem tudi osebnostno rasla. Je iskren zapis o tem, kaj sem delala dobro in kaj ne. Kako sem se soočila z izzivi in jih sprejela kot moje učenje, da sem danes tukaj, kjer sem. Želim, da s knjigo pomagam marsikateremu posamezniku, da se odloči živeti svoje sanje in prebudi zmagovalca v sebi.

Še vedno pa želim ostati poslovna uspešna ženska, saj samo z rezultati in pravimi primeri iz prakse lahko pokažeš zaposlenim, da se da. Vse se da,« je ob premierni predstavitvi svoje prve knjige Spremembe vredna delila misli uspešna poslovna ženska, managerka in motivatorka Tanja Skaza. Odkrito, brez dlake na jeziku, je več kot 150-im obiskovalcem v polni dvorani hotela Intercontinental v Ljubljani in ob čudoviti energiji predstavila svojo poslovno in osebno pot – z vodilno mislijo, da je vse mogoče.

Tanja Skaza je prepričana, da smo vsi odgovorni zase in za svojo srečo. »Vsak je lahko uspešen, samo na življenje naj gleda bolj pozitivno in poišče delo, ki ga veseli, da bo ustvarjal dodano vrednost. Še posebej pa želim opolnomočiti ženske, da verjamemo vase, da zmoremo – lahko smo dobre mame in žene ter na drugi strani uspešne na poslovnem področju. Ko smo srečni sami, šele takrat lahko osrečimo druge,« je pojasnila in pozvala k povezovanju, sodelovanju in solidarnosti. S ten namenom je ustanovila Inštitut Skaza, kjer bo s spoštovanjem, pristnostjo, z odgovornostjo in znanjem pomagala ljudem in jih navdihovala pri iskanju izzivov.

»Kot mine vsak trenutek življenja, tako minejo tudi težki trenutki, ki ti bodo prišli na pot. Ne ustraši se samote. Ne ustraši se, ko ne podpirajo tvoje ideje. Ne ustraši se, ko te prežamejo dvomi in skrbi. Si močna. Vztrajaj! Ni enostavno, je pa vredno,« je zapisala v knjigi.

»Navdušujejo me ljudje, ki si upajo, znajo, se ne ustrašijo, imajo vizijo in cilj. Takšna pozitivna energija spodbuja druge k rasti. Tu med nami vidim uspešne managerje, ki delate preboje v slovenskem gospodarstvu. Vsak od vas dobro ve, kakšen davek ste dali za uspeh v poslu in kakšno zadovoljstvo je ob doseženem. To nas vse navdihuje, da se da, če želimo. Mislim, da smo si mnogi med nami v nečem zelo podobni – postavimo si cilj, verjamemo vanj in uspemo. Verjamemo, da se da doseči,« je knjigo na pot pospremila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec.

Ganljive izkušnje svoje poslovne poti in sodelovanja s Tanjo Skaza so zaupali Jože Mermal, predsednik upravnega odbora BTC Cityja, Sonja Gole, predsednica uprave Adria Mobil. Poudarila sta, da z veliko dela, vztrajnosti, trudom, drznostjo, vizijo lahko uspeš, le verjeti moraš v to. Vrhunski kadrovici Vesna Vodopivec, direktorica Sektorja za upravljanje s kadri in razvoj organizacije v NLB, in Nataša Bazjak Cristini, regionalna HR direktorica v Atlantic Grupi, pa sta poudarila pomembno vlogo vsakega posameznika in zadovoljstvo zaposlenih. Predavanja pa je z motivacijskim govorom obogatil vrhunski trener poslovnih veščin Darko Mirković.




Del predstavitve in Tanjine zgodbe so bili manager leta Tomaž Berločnik ter menežerke in menedžerji Iza Login, Janez Škrabec, Sabina Sobočan, Boštjan Gorjup, Medeja Lončar, Aleksander Zalaznik.

Za še dodatno energijo sta poskrbela zgovorni radijski voditelj Miha Deželak in odlična pevka Nina Pušlar.

Foto Miran Juršič in Barbara Reya.

130 let zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji

Ljubljana, 9. 10. 2019 - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je na slavnostni prireditvi pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije obeležil 130. obletnico zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji. Zdravstveno zavarovanje pomeni varnost tudi takrat, ko smo zaradi zdravja v stiski, ko ne moremo poskrbeti zase in za svoje bližnje. Takrat ko smo najbolj ranljivi in najbolj sami. Zato smo ponosni na 130-letno tradicijo zdravstvenega zavarovanja v naših krajih.

Zbrane goste, predstavnike države, izvajalcev zdravstvenih storitev in zdravstvenih delavcev, zavarovanih oseb in pacientov ter organov upravljanja ZZZS in delavce ZZZS sta uvodoma nagovorila Dejan Židan, predsednik Državnega zbora RS in Aleš Šabeder, minister za zdravje.

Dejan Židan, predsednik Državnega zbora RS je med drugim poudaril: »Zavedamo se odgovornosti, da visokih standardov blaginje in socialne varnosti v prihodnje, predvsem zaradi demografskih sprememb, ne bo mogoče zagotavljati skozi enak okvir kot sedaj. Verjamem, da to z razumevanjem sprejemate tudi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije, ki je skozi svoje delovanje prerasel 'le' status nosilca obveznega zdravstvenega zavarovanja, in predstavlja pomembno javno službo z jasno določenimi strokovnimi, organizacijskimi ter upravnimi nalogami.

Kljub temu pa teh sprememb ne smemo sprejemati kot nerešljiv problem, temveč jih moramo usklajeno upravljati. Z upanjem lahko spremljamo napredek in pozitivne premike, da kot družba živimo bolje in dlje ter smo bolj zdravi. Dolgoživost družbe je civilizacijski dosežek, na katerega moramo biti ponosni ter ga moramo sprejeti kot izziv in hkrati veliko razvojno priložnost, tudi v Sloveniji. Pri tem naj nas še naprej vodijo temeljna izhodišča solidarnosti, pravičnosti, dostopnosti, gospodarnosti in vzdržnosti.«

Aleš Šabeder, minister za zdravje pa je v nadaljevanju med drugim poudaril:
»Naš zdravstveni sistem je relativno dober, vendar to ne pomeni, da se ne zavedamo potrebe po celovitejši modernizaciji našega zdravstvenega sistema. Vemo, da še nismo odgovorili na izzive staranja prebivalstva. Zakon o dolgotrajni oskrbi je nujen, mora biti dober in mora odgovoriti na ključna vprašanja, zato je priprava zakona daljša, kot bi si želeli. Naš izziv je tudi slediti hitremu razvoju novih zdravstvenih tehnologij in vsi mi smo pred vsakodnevnim izzivom uporabe in financiranja novih, pregrešno dragih bioloških in genskih zdravil.«

Bismarckov model socialnega (obveznega) zdravstvenega zavarovanja se je med Slovenci ohranjal v različnih obdobjih, državah in družbeno-političnih ureditvah. Njegove osnovne značilnosti nas ustvarjalno navdihujejo še danes, saj predstavljajo pomemben civilizacijski dosežek družbe pri zagotavljanju organizirane skrbi za bolne in poškodovane.

Model obveznega (socialnega) zdravstvenega zavarovanja je za Slovenijo učinkovit in primerljiv s številnimi evropskimi državami. Tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije se zaveda, da je sistem potrebno nenehno posodabljati in krepiti zdravje kot danes najpomembnejše dobrine prebivalstva. ZZZS si zato prizadeva za posodobitev zdravstvene zakonodaje, tako da bi posodobili tudi vlogo ZZZS v zdravstvenem sistemu ter krepili model obveznega (socialnega) zdravstvenega zavarovanja. To še posebej velja za prizadevanja, da bi ZZZS postal bolj aktiven kupec zdravstvenih storitev, ki bi strokovno opredelil kalkulacije cen zdravstvenih storitev, zakupil programe zdravstvenih storitev glede na dejanske potrebe zavarovancev ter uvajal sodobne obračunske modele za plačilo zdravstvenih storitev.

Letošnje jubilejno leto ZZZS zaznamuje s sprejemom novega Strateškega razvojnega programa ZZZS za obdobje 2020 do 2025, ki ga načrtuje sprejeti v mesecu novembru. Iz povzetka tega programa je razvidno osrednje vprašanje nadaljnjega razvoja sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja in ZZZS kot nosilca tega razvoja v obdobju 2020 – 2025, in sicer kako v obdobju, ki ga bodo zaznamovali predvsem staranje prebivalstva, hiter tehnološki razvoj in druga razvojna gibanja, obvladovati pritiske na rast izdatkov, hkrati pa zagotavljati pravičen in ekonomsko vzdržen dostop do kakovostne zdravstvene oskrbe vsem zavarovanim osebam. S tem namenom predlog Strateškega razvojnega programa ZZZS za obdobje 2020 do 2025 določa konkretne strateške rezultate, ki jih bo ZZZS dosegel z izvedbo naslednjih strateških aktivnosti:

- izboljšati informiranje in zmanjšati neenakost med zavarovanimi osebami,
- uveljaviti zdravstvo kot prioriteto v družbi z zadostnimi viri financiranja,
- razvijati in uveljavljati nove obračunske modele,
- spodbujati kakovost zdravstvenih storitev,
- krepiti vlogo ZZZS kot aktivnega kupca zdravstvenih programov in izboljševati  dostop zavarovanih oseb do zdravstvene oskrbe,
- izboljšati odzivnost in učinkovitost organizacije ZZZS,
- pospešiti digitalizacijo poslovanja ZZZS in se intenzivno vključiti v razvoj nacionalnih rešitev,
- vzpostaviti razvojno naravnane kadrovske dejavnosti ZZZS,
- zmanjševati administrativna bremena izvajalcev zdravstvene dejavnosti,
- razširiti in nadgraditi uporabo podatkov pri odločanju v ZZZS.

Ob zaključku prireditve je Marjan Sušelj, generalni direktor ZZZS poudaril, da smo se Slovenci pred 130 leti odločno priključili razvitim evropskim družbam, ki so začele vzpostavljati organizirano javno skrb za zdravstveno varnost prebivalstva, zato so tudi danes nekateri ključni kazalci uspešnosti javnega zdravstvenega sistema v Sloveniji med najboljšimi v Evropi. V nadaljevanju pa je opisal nekatera pomembne izzive v slovenskem zdravstvenem sistemu zaradi katerih je med drugim nujno pristopiti tudi k takojšnjim strateškim ukrepom:

»Med temi so po naši oceni najpomembnejši naslednji: prvič, zagotavljanje zadostnih javnofinančnih virov, kjer naj bi z večjo udeležbo proračunskih virov v prihodnje učinkoviteje blažili posledice demografskih gibanj brez bistvenih sprememb na področju pravic zavarovancev,

drugič, ukrepi za boljše načrtovanje in stroškovno učinkovito izvajanje zdravstvenih programov, kjer gre poleg sprememb upravljanja bolnišnic in drugih zdravstvenih zavodov med drugim tudi za spremembo sistema partnerskih dogovarjanj z bolj jasno opredelitvijo odgovornosti posameznih deležnikov, ter za vzpostavljanje sistemskih pogojev za aktivno izvajanje nakupne funkcije ZZZS in 

tretjič, uvedbo kataloga zdravstvenih storitev iz javnega naslova, kar je povezano z določanjem prioritetnih programov, stalnega strokovnega vrednotenja zdravstvenih tehnologij in njihovega uvajanja med pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ob pogoju, da prinašajo največje koristi za zdravje prebivalstva.«

Ob visokem jubileju je ZZZS v svojih prostorih postavil na ogled tudi zgodovinsko razstavo ter spremljajočo knjižico z naslovom »Razvoj zdravstvenega zavarovanja pri Slovencih 1889-2019«, avtorice prof. dr. Zvonke Zupanič Slavec. Umetnik Boris Beja pa je na sedežu ZZZS na Miklošičevi cesti 24 uprizoril umetniško intervencijo z uporabo bolniških postelj in cvetjem lilij, ki so značilne za arhitekturni ritem in umetniško notranjost sedeža na Miklošičevi cesti že skoraj 100 let. 

- knjižica »Razvoj zdravstvenega zavarovanja pri Slovencih 1889-2019«
- povezava na zgodovinsko razstavo

Foto: Janez Platiše