Zmagovalci akcije Moja dežela – lepa in gostoljubna 2019 #video

Ljubljana, 13.11.2019 – V okviru Dnevov slovenskega turizma se je v veliki dvorani GH Union v Ljubljani s podelitvijo priznanj končala letošnja vseslovenska akcija Turistične zveze Slovenije (TZS) Moja dežela – lepa in gostoljubna, ki je potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednika vlade Marjana Šarca.

»Tekmovanje, ki poteka že od leta 1991 in je bilo tokrat že osemindvajsetič, je zastavljeno zelo širokopotezno, saj v njem sodelujejo večja, srednja in manjša mesta, turistični, zdraviliški in izletniški kraji, mestna, trška in vaška jedra, kampi in glampingi, mladinska prenočišča, tematske poti in Petrolova prodajna mesta. Zaradi tako široke zasnove tekmovanja lahko neskromno povem, da se je tudi zaradi tega tekmovanja in seveda vseh sodelujočih v njem turistična ponudba v Sloveniji občutno izboljšala, postala raznovrstnejša, veliko bolj kakovostna in predvsem usmerjena k ohranjanju dobrih odnosov med ljudmi ter k ohranjanju narave in naše raznolike dediščine,« je v uvodnem nagovoru na slovesni podelitvi priznanj najboljšim v letošnji akciji Moja dežela – lepa in gostoljubna med drugim dejal Pavle Hevka, predsednik Turistične zveze Slovenije. Poudaril je tudi izjemno delo številnih prostovoljcev v turističnih društvih in zvezah po vsej Sloveniji, ki leta in leta brez plačila prispevajo svoj delež pri rasti in razvoju slovenskega turizma.

Kako pomembno – obenem pa pogosto skrito očem javnosti – je delo prostovoljcev v turističnih društvih in zvezah, je na prireditvi poudaril tudi Franc Vesel, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade RS.

VIDEO posnetek podelitve priznanj Moja dežela - Lepa in gostoljubna 2019


Najbolje ocenjeni v akciji Moja dežela – lepa in gostoljubna 2019 v posameznih kategorijah:

Večja mesta: Velenje, Kranj, Koper
Srednja mesta: Slovenj Gradec, Ptuj, Postojna
Manjša mesta: Črna na Koroškem, Slovenske Konjice, Mozirje
Turistični kraji: Kranjska Gora, Izola, Bovec,
Zdraviliški kraji: Rogaška Slatina, Zreče, Podčetrtek
Izletniški kraji: Park Škocjanske jame, Luče, Mojstrana
Mestno jedro: Novo mesto (Glavni trg z okolico), Radovljica, Slovenj Gradec
Vaško jedro: Rateče, Šmarje pri Kopru, Kamna Gorica
Trško jedro: Kanal (Trg Kontrada), Mežica, Šentjur (Zgornji trg)
Mladinska prenočišča: MCC Hostel Celje, Hostel Pekarna Maribor, Yuoth Hostel Ars Viva
Kampi: Kamp Danica Bohinjska Bistrica, Camping Bled, Kamp Koren Kobarid
Glampingi: Glamping Olimia Adria village, Gozdna vasica Theodosius, Glamping Sončna dolina
Naj tematska pot: Učna pot Škrata Bisera, Pot kulturne dediščine Žirovnica, Pot močvirskih škratov na Mali plac, Krožna pot vojaške zgodovine
Bencinski servisi Petrol: BS Mengeš Kamniška, BS Dul AC jug, BS Planina pri Sevnici
Spletno glasovanje: Velenje (večja mesta), Podčetrtek (zdraviliški kraji), Izola (turistični kraji)

Letos se je na državno tekmovanje akcije Moja dežela – lepa in gostoljubna uvrstilo 90 mest in krajev, 18 kampov in glampingov, sedem mladinskih prenočišč, 28 tematskih poti in Petrolovi bencinski servisi. Na sredinem večernem dogodku so podelili priznanja najbolje ocenjenim mestom, turističnim, zdraviliškim in izletniškim krajem, mestnim, vaškim in trškim jedrom, mladinskim prenočiščem, kampom, glampingom, tematskim potem in Petrolovim bencinskim servisom ter zmagovalcem spletnega glasovanja.

Foto: TZS

Zakaj ni denarja za gradnjo domov za starejše?

Javno pismo Vladi Republike Slovenije

Spoštovani predsednik Vlade Republike Slovenije, gospod Marjan Šarec. V oktobru ste na več sestankih v Državnem zboru lahko slišali, da je položaj starejših več kot slab.

O tem govori tudi revizija Računskega sodišča Skrb za tiste, ki zaradi starosti, duševne ali telesne prizadetosti potrebujejo pomoč drugih, objavljena 16. 9. 2019. Računsko sodišče meni, da skrb države za zagotavljanje pomoči vsem, ki jo potrebujejo, v obdobju 2007 do 2018, na katero se nanaša revizija, ni bila zadovoljiva.

Čeprav civilna družba že dolga leta opozarja na neprimeren odnos do starejših, se stanje celo slabša.

V Srebrni niti javno sprašujemo, ali se Vlada zaveda, da na prosto mesto v domu starejših v tem trenutku čaka od 7.000 do 10.000 ljudi? Sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi tega problema ne bo rešil, rešil pa bo zagotovitev pomoči tistim, ki še lahko ostanejo v domačem okolju. Zato je sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi nujna prioriteta Vlade.

Ob tem naj poudarimo naše stališče, da se je razpisovanje koncesij izkazalo za nepravično do starejših, saj so cene na račun plačevanja investicije previsoke. Ali drugače povedano: cena oskrbe v zasebnem domu s koncesijo je praviloma 28 odstotkov dražja od tiste v javnem zavodu.

Društvo Srebrna nit je v pripravah na proračun za leti 2020/2021 opozarjalo, da mora biti v proračunu dovolj sredstev za nove namestitve. Pet milijonov letno v naslednjih dveh letih je absolutno premalo.

Nekdanja ministrica Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, dr. Anja Kopač Mrak, nam je na sestanku marca 2018 in v pismu istega meseca zagotovila, da bo prioriteta naslednje (sedanje) Vlade več sredstev za izgradnjo prepotrebnih kapacitet. Vsaj 20 milijonov letno, da se (pre)počasi odpravijo čakalne dobe za sprejem v DSO. Danes je spoštovana gospa vaša svetovalka. Kaj vam svetuje?

Minister za zdravje je zagotovil dodatna sredstva za skrajševanje čakalnih dob v zdravstvu.

Zahtevamo odgovor, kje so dodatna sredstva za skrajševanje čakalnih dob za sprejem v kakršnokoli obliko nastanitve starejših. Predlagamo več bivalnih skupnosti, vasi za osebe z demenco ipd.

Ne sprejemamo odgovorov, da v proračunu ni dovolj sredstev.

Zahtevamo, da prevetrite proračun in s prerazporeditvijo zagotovite sredstva za nujne namestitve starejših:

 

·       v Ljubljani z okolico, kjer župan gospod Zoran Jankovič trdi, da lahko zagotovi zemljišče, če bo v proračunu dovolj sredstev za gradnjo,

·       odkup in dokončanje kompleksa v Vrtojbi,

·       odkup in dokončanje doma v Osilnici,

·       izgradnja doma v občini Hrpelje – Kozina, kjer že čaka parcela,

·       izgradnja v MO Kranj, kjer je parcela pripravljena in še bi se našlo.

In končno podajte javni odgovor na naše javno vprašanje, kako bi lahko v namene gradnje različnih namestitev uporabili EU sredstva in kako ter kdaj nameravate pridobiti nova EU sredstva.

V pričakovanju odgovorov vas lepo pozdravljamo,

Biserka Marolt Meden,

predsednica Društva Srebrna nit

Izjave o baletu Veliki Gatsbyju, zgodbi o razbitih ameriških sanjah, ki je navduši občinstvo #video

Ljubljana, 7.11.2019 – V ljubljanski operni in baletni hiši so uprizorili balet Veliki Gatsbyju, zgodbi o razbitih ameriških sanjah, ki je navdušil občinstvo kakor tudi nastopajoče saj so nastopili pred povsem polno dvorano, kar je pri baletnih predstavah redkost.

Po besedah Leona Mujića, koreografa predstave je najbolj vznemirljivo to, da je Gatsbyjeva zgodba o človeku 'wanna be', ki je bil 'nič' in postal 'vse'. Morda je ta junak med ameriškimi bralci tako kulten prav zato, ker ponazarja pregovorni mit o ameriških sanjah - sanjah, ki so se mu uresničile, a so ga tudi pogubile…

VIDEO - Izjave občinstva in nastopajočih.


Izjave so zelo zanimive, navdušujoče in pohvalne. Poglejte jih.

VIDEO - Priklon in utrinki iz zaodrja.

Premiera prve tamburaške opere na svetu “Ambrož in Katarina” bo v Beli krajini

Ljubljana, 5. 11. 2019 - Skladatelj Gregor Zagorc in libretistka Nina Novak Oiseau sta združila moči v novem opernem delu Ambrož in Katarina. Kot je na predstavitvi v Viteški dvorani Ljubljana Festivala v Ljubljani poudaril Zagorc, je saga o prepovedani ljubezni zaradi družbenih razlik in prva opera na svetu, napisana za tamburaški orkester. Premiera bo 29. decembra v Kulturnem centru Semič. 

Zgodba, ki je resnična je iz 17. stoletja in se dogaja v graščini v Gradac ob Lahinji. Tu potekajo hude srčne tragedije. Gre za prepovedano ljubezen med kmetom Ambrožem Lipovcem (ki ga bo uprizoril Gregor Ravnik) in grofično Katarino Klemenčič (ki jo bo igrala Sara Žuvela), hčerko Osvalda Klemenčiča, predstavlja izhodišče dela, ki se zapleta zaradi bogatega zaročenca, željnega Katarinine ljubezni, vendar ta hrepeni le po pesništvu zavezanemu Ambrožu, ki za razliko od koristoljubnega in neznanega zaročenca zna biti nežen ter iskren. Opera poleg osrednje literarne fabule vključuje nekaj zgodovinskih faktov, kakršen je denimo železarna, ki je nekoč obratovala v bližini gradu. 

Sicer ima tudi pomembno vlogo dokumentiranja in ohranjanja belokranjske kulturne dediščine ter tamkajšnjih izročil, vključno z narodnimi nošami, ki se bodo pojavili v obliki kostumov. Libreto tako opisuje jurjevanje, kresovanje in koledovanje ter vključuje ljudske skladbe, kakršne so Vse tičice lepo pojo, Aj ta gora zelena, Bog daj, Bog daj dober večer, med dogajanje prav tako umešča značilne belokranjske plese in folkloro. Tudi sama imena in priimki likov izvirajo iz pogostosti uporabe na omenjenem področju takratnega časa, zaradi česar opera pridobi na avtentičnosti. 

Zagorcu se je ideja za opero, napisano za tamburaški orkester, prvič porodila leta 2015. V nadaljnjem pogovoru pa je dejal. "Ni bilo preprosto napisati opere za tamburaški orkester, saj je tamburica zaradi načina izvabljanja zvoka s trzalico oziroma trzanje precej grob instrument. Zaradi dramatizacije določenih delov sem tamburaškemu orkestru priključil še pihala in tolkala. Kar se tiče glasbenega jezika sem se odločil za kombinacijo etno glasbenih motivov iz izročila Bele krajine in harmonskih sklopov pozne romantike." je poudaril Gregor Zagorc. 

Osrednji zaplet temelji na prepovedani ljubezni med Ambrožem in Katarino ter grofovi obljubi, da se njegova hči poroči z Vidom Panjanom, vendar dogajanja posežejo še na področje vojn, pohlepa, poštenosti, preračunljivosti, osebnih stisk ter mnogih drugih tegob človeka, s čimer odpira vprašanja aktualna tako v 17. stoletju kot danes. 

Opera Ambrož in Katarina poleg instrumentalnih vložkov in opernih arij vključuje tudi duete, tercete in zborovske dele ter avtentičen belokranjski ples, ki ga izvajajo člani Folklorne skupine Dragatuš. Pri izvedbi opere sodelujejo še pevska skupina Lan, učiteljski zbor Osnovne šole Metlika in Glasbena šola Črnomelj. 

Avtorja opere sta skladatelj Gregor Zagorc in književnica, urednica in kritičarka, po stroki univ. dipl. muzikologinja Nina Novak Oiseau, režiserka Eva Hribernik, scenografinja in kostumografinja Bojana Cvejić Zagorc, koreografija Tadej Fink, v produkciji Kulturnega centra Semič.

Vstopnice za premiero v Kulturnem centru Semič bodo v prodajo stopile 11. novembra 2019. Več informacij o cenah in mestih prodaje lahko najdete na www.kc-semic.si

Foto album: KLIKNITE