Predsednik KSJS Branimir Štrukelj je na novinarski konferenci najprej izpostavil vlogo zaposlenih v javnem sektorju, ki so bili med epidemijo coronavirus še posebej izpostavljeni in katerim gre po njegovih besedah zasluga, da je Slovenija epidemijo prebrodila relativno bolj uspešno kot večina drugih držav.
"Problem je, da deklarativne (besede brez dejanj) zahvale, ki jih sicer poslušamo in so seveda dobrodošle, nimajo potem nekega ustreznega odgovora v ravnanju oblasti," je poudaril Štrukelj in dodal, da se zaposlenim v javnem sektorju na nek način ne dopušča enakovrednega dialoga in razprave tudi o vrednotenju tega dela, ki je bilo opravljeno v času krize.
"Ker je bila oblast prepričana, da sama najbolje ve, kako se stvari streže," so se po Štrukljevih besedah zgodile napake in celo nezakonitosti, te pa bodo prinesle tudi dodatne stroške, saj se že napovedujejo tudi tožbe.
Kot problematično so v KSJS izpostavili izplačevanje obeh dodatkov, tako dodatka po kolektivni pogodbi za javni sektor za delo v rizičnih razmerah, kot dodatka za nevarnost in posebne obremenitve po interventnem zakonu.
Pri tem je Štrukelj spomnil tudi na odločitev komisije za razlago kolektivne pogodbe glede dodatka za delo v rizičnih razmerah, ki je bila dosežena s preglasovanjem in proti volji sindikatov. Po mnenju večine strokovnjakov pa je komisija z njo tudi presegla pooblastila, saj je posegla v samo vsebino kolektivne pogodbe, je dejal Štrukelj.
Podpredsednica KSJS in predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije (SZSVS) Irena Ilešič Čujovič je navedla, da na teh področjih vlada prava zmeda, saj ponekod še niso prejeli ne enega ne drugega dodatka. Vzrok je tudi v tem, da v nekaterih zavodih po navedbah delodajalcev finančnih sredstev za izplačilo dodatkov sploh še niso prejeli. "Denar mora biti zagotovljen ne samo na papirju, pač pa na finančnem računu," je poudarila.
Poleg tega po njenih besedah prihaja do nedoslednosti in se dodatka izplačujeta na različne načine, ponekod le za nekaj ur in ne za ves delovni čas, ponekod po kolektivni pogodbi in ne po interventnem zakonu, ponekod spet obratno. Arbitrarnost je očitna pri primerljivih delovnih mestih, za katera v eni bolnišnici izplačajo dodatek za 100 odstotkov delovnega časa, v drugi bolnišnici pa le za 50 odstotkov delovnega časa, je dodala.
Znotraj socialnega varstva pa je posebej zaskrbljujoče stališče nekaterih koncesionarjev, ki dodatka sploh ne nameravajo izplačati, čeprav jih k temu zavezuje kolektivna pogodba, je navedla Ilešič Čujovičeva, ki je še menila, da brez vložitve sodnih sporov ne bo šlo.
Samovolja (arbitrarnost) glede kriterijev za izplačilo dodatkov je tudi očitek Policijskega sindikata Slovenije. Zaposleni v javnem sektorju lahko iz naslova obeh dodatkov skupaj dobijo največ 100 odstotkov urne postavke. A kot je pojasnil predsednik policijskega sindikata Rok Cvetko, toliko ni dobil niti eden od policistov, ki so bili v času epidemije izpostavljeni "v prvih vrstah".
Cvetko je opozoril, da je prišlo tudi do neobjektivnega izplačila dodatkov, saj je bila upravičenost do višine dodatka določena na podlagi dolžnosti oz. obveznosti in usposabljanj posameznih zaposlenih. Tako sta v času epidemije dva policista, ki sta opravljala popolnoma enake naloge, dobila bistveno različno plačilo.
Predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Slavica Mencingar pa je ugotavljala, da je le približno tretjina zdravstvenih zavodov dodatke izplačala korektno, tretjina jih je izplačala po čudnih kriterijih, ena tretjina pa delavcem sploh ni dala sklepov o izplačilu dodatkov.
Predsednica Sindikata javnih uslužbencev Slovenije (SI-JUS) Tanja Popit je povedala, da pri njih ni nobenega socialnega dialoga in da niso dobili nobenih informacij o načinu in izplačevanju dodatkov. Ponekod so bili sicer dodatki izplačani vendar zaposleni o tem niso bili obveščeni po kakšnih kriterijih in kdo je o tem odločal. Zaradi tega je med zaposlenimi veliko nezadovoljstva.
Predsednik Neodvisnega sindikata delavcev ljubljanske univerze (NSDLU) dr. Tomaž Sajovic je dejal, da na nekaterih univerzah čakajo na dodatek vendar ga zaradi kaosa, ki je nastal. še niso prejeli. Problem pa ni pri rektorjih in dekanih ampak na vrhu, ker ni socialnega dialoga z ministrstvi oziroma Vlado RS. Upor je zato upravičen.
"Problem je, da deklarativne (besede brez dejanj) zahvale, ki jih sicer poslušamo in so seveda dobrodošle, nimajo potem nekega ustreznega odgovora v ravnanju oblasti," je poudaril Štrukelj in dodal, da se zaposlenim v javnem sektorju na nek način ne dopušča enakovrednega dialoga in razprave tudi o vrednotenju tega dela, ki je bilo opravljeno v času krize.
"Ker je bila oblast prepričana, da sama najbolje ve, kako se stvari streže," so se po Štrukljevih besedah zgodile napake in celo nezakonitosti, te pa bodo prinesle tudi dodatne stroške, saj se že napovedujejo tudi tožbe.
Kot problematično so v KSJS izpostavili izplačevanje obeh dodatkov, tako dodatka po kolektivni pogodbi za javni sektor za delo v rizičnih razmerah, kot dodatka za nevarnost in posebne obremenitve po interventnem zakonu.
Pri tem je Štrukelj spomnil tudi na odločitev komisije za razlago kolektivne pogodbe glede dodatka za delo v rizičnih razmerah, ki je bila dosežena s preglasovanjem in proti volji sindikatov. Po mnenju večine strokovnjakov pa je komisija z njo tudi presegla pooblastila, saj je posegla v samo vsebino kolektivne pogodbe, je dejal Štrukelj.
Podpredsednica KSJS in predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije (SZSVS) Irena Ilešič Čujovič je navedla, da na teh področjih vlada prava zmeda, saj ponekod še niso prejeli ne enega ne drugega dodatka. Vzrok je tudi v tem, da v nekaterih zavodih po navedbah delodajalcev finančnih sredstev za izplačilo dodatkov sploh še niso prejeli. "Denar mora biti zagotovljen ne samo na papirju, pač pa na finančnem računu," je poudarila.
Poleg tega po njenih besedah prihaja do nedoslednosti in se dodatka izplačujeta na različne načine, ponekod le za nekaj ur in ne za ves delovni čas, ponekod po kolektivni pogodbi in ne po interventnem zakonu, ponekod spet obratno. Arbitrarnost je očitna pri primerljivih delovnih mestih, za katera v eni bolnišnici izplačajo dodatek za 100 odstotkov delovnega časa, v drugi bolnišnici pa le za 50 odstotkov delovnega časa, je dodala.
Znotraj socialnega varstva pa je posebej zaskrbljujoče stališče nekaterih koncesionarjev, ki dodatka sploh ne nameravajo izplačati, čeprav jih k temu zavezuje kolektivna pogodba, je navedla Ilešič Čujovičeva, ki je še menila, da brez vložitve sodnih sporov ne bo šlo.
Samovolja (arbitrarnost) glede kriterijev za izplačilo dodatkov je tudi očitek Policijskega sindikata Slovenije. Zaposleni v javnem sektorju lahko iz naslova obeh dodatkov skupaj dobijo največ 100 odstotkov urne postavke. A kot je pojasnil predsednik policijskega sindikata Rok Cvetko, toliko ni dobil niti eden od policistov, ki so bili v času epidemije izpostavljeni "v prvih vrstah".
Cvetko je opozoril, da je prišlo tudi do neobjektivnega izplačila dodatkov, saj je bila upravičenost do višine dodatka določena na podlagi dolžnosti oz. obveznosti in usposabljanj posameznih zaposlenih. Tako sta v času epidemije dva policista, ki sta opravljala popolnoma enake naloge, dobila bistveno različno plačilo.
Predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Slavica Mencingar pa je ugotavljala, da je le približno tretjina zdravstvenih zavodov dodatke izplačala korektno, tretjina jih je izplačala po čudnih kriterijih, ena tretjina pa delavcem sploh ni dala sklepov o izplačilu dodatkov.
Predsednik Sindikata delavcev v pravosodju (SDP) Tomaž Virnik je opozoril na nastali socialni molk in da bo moral povzročitelj zato odgovarjati. Prav zato bo naš sindikat skupaj z drugimi zahteval informacije kako so bili dodatki razdeljeni in zakaj niso bili razdeljeni. Temu pa bodo sledili ustrezni pravni postopki.
Predsednica Sindikata javnih uslužbencev Slovenije (SI-JUS) Tanja Popit je povedala, da pri njih ni nobenega socialnega dialoga in da niso dobili nobenih informacij o načinu in izplačevanju dodatkov. Ponekod so bili sicer dodatki izplačani vendar zaposleni o tem niso bili obveščeni po kakšnih kriterijih in kdo je o tem odločal. Zaradi tega je med zaposlenimi veliko nezadovoljstva.
Predsednik Neodvisnega sindikata delavcev ljubljanske univerze (NSDLU) dr. Tomaž Sajovic je dejal, da na nekaterih univerzah čakajo na dodatek vendar ga zaradi kaosa, ki je nastal. še niso prejeli. Problem pa ni pri rektorjih in dekanih ampak na vrhu, ker ni socialnega dialoga z ministrstvi oziroma Vlado RS. Upor je zato upravičen.
