Aleksander Valentin je nov direktor Turističnega združenja Portorož

Portorož, 5. 3. 2021 - Nadzorni svet Turističnega združenja Portorož je med 17 kandidati za novega direktorja izbral mag. Aleksandra Valentina. V njegovi predstavitvi so izstopale bogate delovne izkušnje, ki jih je pridobil doma in v tujini. Velik poudarek namenja tudi dialogu z lokalno skupnostjo in vsemi turističnimi deležniki v destinaciji. Petletni mandat bo nastopil 10. maja.

Nadzorni svet Turističnega združenja Portorož je v četrtek, 4. marca, na 10. redni seji izbral novega direktorja turističnega združenja. Razpis za to delovno mesto je bil objavljen sredi januarja, nanj pa se je prijavilo 17 kandidatov. Med njimi je nadzorni svet izbral štiri, ki so bili povabljeni na razgovor. Po tajnem glasovanju je prepričljivo zmagal mag. Aleksander Valentin. Ta bo svoj petletni mandat nastopil 10. maja, ko poteče mandat sedanjemu direktorju, mag. Igorju Novelu. Komisijo je v svoji predstavitvi prepričal predvsem s poudarkom na dialogu z lokalno skupnostjo in vsemi turističnimi deležniki na destinaciji je sporočila Lea Šuligoj iz Turističnega združenja Portorož.

Đenio Zadković, župan občine Piran, je o izboru povedal: »Odločitev nadzornega sveta pozdravljam in podpiram, saj so vsi njegovi člani pri izbiri novega direktorja sledili zgolj strokovnim kriterijem. Pri izboru gre za novo zmago stroke. Vsekakor pa čaka novega direktorja veliko izzivov, saj stoji slovenski in svetovni turizem pred velikimi izzivi in verjetno tudi tektonskimi spremembami.« Predsednik nadzornega sveta Turističnega združenja Portorož, Franc Kraševec, pa je dodal: »Prepričan sem, da smo izbrali najboljšega kandidata. Je strokovnjak hotelirstva, ponaša se s številnimi izkušnjami iz tujine, v Slovenijo pa je pripeljal tudi svetovno hotelsko verigo Four Points by Sheraton.«

Aleksander Valentin se je šolal na priznani hotelirski šoli v švicarski Lozani, kjer je pridobil naziv diplomiran manager mednarodnega hotelirstva. Izobraževanje je nadaljeval na ljubljanski Ekonomski fakulteti magistriral iz znanosti poslovodenja in organizacije. Izkušnje je pridobival tudi v Združenih državah Amerike. Svojo karierno pot je pričel kot pomočnik direktorja v hotelu Kempinski Palace Portorož, bil je vodja gostinstva v Dolenjskih Toplicah in Casinoju Ljubljana, nato pa direktor ljubljanskih hotelov Plaza (2011-2012) in Mons (od 2012 dalje). Od leta 2014 je tudi član sveta zavoda Turizem Ljubljana. 40-letni Valentin sicer že od rojstva živi v piranski občini, v svojem zagovoru pa je med drugim poudaril, da si želi pustiti sled v svojem kraju.

Foto: David Lotrič  

Trideset novih dreves v Cekinovem drevoredu ob 30-letnici prvega slovenskega Lions kluba

Ljubljana, marec 2021 - Lions klub Ljubljana, prvi Lions klub v Sloveniji in tudi v nekdanji skupni državi, ustanovljen 1990, letos praznuje 31. leto delovanja. Korona razmere so lani ob okroglem jubileju preprečile organizacijo jubilejne slovesnosti in jo prestavile za skoraj leto dni.  Trem desetletjem delovanja najstarejšega Lions kluba pri nas, so se poklonili z zasaditvijo tridesetih dreves v najstarejšem drevoredu ljubljanskega parka Tivoli, tako imenovanem Cekinov drevoredu, pod Cekinovim gradom. Zasaditev so opravili v razmaku med 6 do 8 metrov med drevesi, kar ustreza izvirni zasnovi.

Aktualni predsednik Lions kluba Ljubljana dr. Blaž Banič je ob zasaditvi dejal: »Novo življenje v Tivoliju nosi simbolno sporočilo upanja, vztrajnosti, obnove, rasti in skrbnosti, kar so tudi ključne vrednote, ki že trideset let povezujejo člane našega kluba«.

V projektu so jim priskočili na pomoč strokovnjaki z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Ljubljana in podjetje VOKA Snaga, ki je opravilo zasaditev. Gre za najstarejši del parka Tivoli, v katerem so zasajene predvsem lipe (Tilia platyphyllos). Drevored je zasnovan kot dvojni, v obliki križa, njegovi zametki pa segajo najmanj v zgodnje 19. stoletje, saj sta obseg in zasnova jasno razvidna na franciscejskem katastru iz leta 1825.

Lahko pa bi bila njegova zasnova celo starejša, povezana z gradnjo dvorca, ki ga je leta 1755 dal sezidati Leopold Karl Lamberg. Skozi stoletja in z različnimi lastniki je park dreves ostal skorajda nedotaknjen, vse do vala pozidav v tivolskem parku v času po drugi svetovni vojni, kar je razvidno iz ohranjenih fotografij. Največ škode je drevored utrpel v zadnjih 50 letih, ko mu niso kaj prida pomagale niti različne oblike pravnih zaščit.

Z zasaditvijo dreves so v Lions klubu Ljubljana sledili tudi zelenemu interesu Ljubljane in potrebam skupnosti, v kateri delujejo. Poskrbeli so za restavriranje v veliki meri uničenega drevoreda in ga pomladili za generacije sprehajalcev ter obiskovalcev največjega mestnega parka.

Mentorstva, botrstva, izobraževanje, akcije

Naš najstarejši Lions klub Ljubljana, je zastavonoša slovenskega lionizma. Ustanovna skupina dvaindvajsetih članov, ki jo je vodil Borut Miklavčič, je v treh desetletjih zrasla na 1500 članov, ki delujejo v 59 klubih po vsej Sloveniji, organiziranih v svoj Distrikt 129, Slovenija. Slovenski lionizem pa se ponaša tudi z močnim podmladkom, ki šteje 320 Leo članov, ki delujejo v 20 klubih, organiziranih v samostojni Leo distrikt.

Zgodovino Lions kluba Ljubljana so člani skrbno zbrali v jubilejni publikaciji, ki v sliki in besedi pripoveduje zgodbo od ustanovnih pogovorov, prek številnih dobrodelnih akcij, do danes. Finančna pomoč Lions kluba Ljubljana, zbrana z lastnimi sredstvi članov ter tudi s pomočjo številnih donatorjev in pokroviteljev njihovih akcij, namenjena tako posameznikom, kot organizacijam, ki izvajajo dejavnosti za socialno šibke, zdravstveno ogrožene ali prizadete, se je v tridesetih letih zaokrožila na pol milijona evrov. V prvem Lions klubu je danes 32 aktivnih članov, ki uspešno nadaljujejo zgodbo ustanoviteljev.

Prvi slovenski lion Borut Miklavčič, še vedno aktiven član, je v jubilejno publikacijo zapisal: »Naš začetek je bil podoben ustanovitvi prvega Lions kluba pred več kot sto leti v Ameriki…..Takratni ustanovitelji se niso zavedali, da bo ta človekoljubna organizacija prerasla v največjo humanitarno organizacijo na svetu….. Tudi mi si v tistem trenutku nismo predstavljali, da se bo ideja lionizma v Sloveniji tako uspešno razvila«. Zbornik je dostopen na http://www.lionsljubljana.si/.

Ni naključje, da je ob tridesetem letu slovenskega lionizma mesto guvernerja Lions Slovenija lani prevzel  prav član Lions kluba Ljubljana mag. Danilo Tomšič: »Lions delovanje je najbolj osredotočeno na ljudi, na njihove človeške stiske, socialne težave, lakoto, bolezni, družbeno odrinjenost. A neločljivi del naših življenj je tudi čista, zdrava narava, za katero v lokalnih skupnostih skrbimo ne zgolj z današnjo zasaditvijo tridesetih dreves, temveč tudi s čistilnimi akcijami, postavljanjem otroških igrišč, klopi v parkih, zasaditvijo oljčnika in drevoredov tudi drugod po Sloveniji«.

Okroglo obletnico z zasaditvijo tridesetih dreves sta z obiskom počastila tudi župan MOL Zoran Janković in direktor podjetja VOKA Snaga Krištof Mlakar.

Od kod poimenovanje humanitarne organizacije LIONS?
Liberty, Inteligence, Our Nation`s Safety / Svoboda, Um, Varnost našega naroda

Od kod ime Cekinov grad?
Po smrti prvotnega lastnika Leopolda Karla Lamberga in njegovega sina, je grad, ob katerem danes stoji športna dvorana Tivoli, leta 1787 podedovala sinova vdova Ivana Lamberg, ki se je pozneje ponovno poročila z madžarskim konjeniškim častnikom in jahalnim mojstrom Lovrom Szőgenyem, ki je postal njegov lastnik leta 1793. Ljubljančani so njegov priimek poslovenili (Szőgenov - Cegenov) in od takrat je grad znan kot Cekinov grad. 

Foto: Janez Platiše in Lions klub Ljubljana

Provectus Capital Partners je zaključil naložbo v Keindl Sport

Ljubljana, 4. 3. 2021. - Provectus Capital Partners (PCP), investicijska družba, osredotočena na trge jugovzhodne Evrope, je zaključila naložbo v Keindl Sport Trgovino (keindl-sport.hr), vodilno regionalno podjetje na področju veleprodaje in maloprodaje športne opreme na Hrvaškem in v širši regiji, s posebnim poudarkom na kolesih in kolesarski opremi. Trgovina je poznana mnogim slovenskim ljubiteljem kolesarjenja in drugih športov, v Sloveniji ima trenutno 14 partnerjev.

V sodelovanju z ustanoviteljem podjetja bo PCP nadaljeval s partnerskim razvojem podjetja Keindl Sport, ki ima trenutno 50 zaposlenih in letno ustvari približno 13,2 milijona evrov prihodkov. Namen sodelovanja je regionalna širitev in izvedba dodatnih prevzemov.

"Keindl Sport je privlačno podjetje zaradi edinstvene ponudbe v segmentu športne opreme. Z obzirom na svetovne trende krepitve zavesti o pomenu zdravega načina življenja se je podjetje na trgu dobro strateško pozicioniralo za nadaljnjo rast. Uporaba električnih koles je namreč v porastu po celotni Evropi, saj je bila dokazana njihova koristnost v okviru mestnega prometa in logistike dostavnih služb. Ponosni smo, ker bomo podprli naslednjo fazo razvoja podjetja," je povedal Igor Čičak, predsednik uprave in glavni partner PCP-ja.

Keindl Sport, ustanovljen leta 1998, združuje veleprodajo, maloprodajo in spletno prodajo na trgih Hrvaške, Slovenije, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore in Severne Makedonije. Ponudba podjetja vključuje široko paleto športne opreme, s poudarkom na vrhunskih kolesih in električnih kolesih. Z intenzivno osredotočenostjo na kupce se je Keindl Sport uveljavil kot vodilna spletna trgovina v kategoriji koles in ima certifikata Best Buy in Customer's friend.

»Vesel sem, da smo dobili priložnost združiti se s Kristijanom Keindlom, ustanoviteljem podjetja Keindl Sport, ki ima več kot dve desetletji izkušenj in je eden vodilnih strokovnjakov v tem segmentu trgovine. Njegovo strokovno znanje in razumevanje trendov na trgu koles in smučarske opreme v regiji nima konkurence. Veselimo se, da bomo ob pomoči ekipe Keindl Sport ter njihovih dolgoletnih dobaviteljev še naprej na trg dostavljali visokokakovostne izdelke za končne kupce,« je povedal Marko Galić, partner PCP-ja.

"Izjemno sem ponosen na rast, ki jo je ekipa Keindl Sport dosegla, še zlasti v zadnjih 12 mesecih, v katerih je podjetje zabeležilo največjo rast prodaje v svoji zgodovini. Naložba PCP-ja bo pospešila naslednjo fazo razvoja podjetja, saj smo s PCP-jem zagotovili sredstva in znanje za regionalno širitev in prevzeme," je povedal Kristijan Keindl, ustanovitelj in predsednik uprave Keindl Sporta.

 
Naložba v Keindl Sport je prva transakcija financirana iz PCP-jevega sklada razvojnega kapitala ASEF (Adriatic Structured Equity Fund), ki ga podpirata Evropski investicijski sklad in Hrvaška banka za obnovo in razvoj v okviru programa CROGIP.

Keindl Sport ima 50 zaposlenih in letno ustvari približno 13,2 milijona evrov prihodkov. Cilj partnerstva med PCP in ustanoviteljem podjetja, Kristijanom Keindlom, je regionalna širitev in nove pridobitve.

Foto: Keindl Sport

Ne pozabimo pomagati ljudem v JV Evropi 2021

Slovenska Karitas je v začetku postnega časa pričela s 14. dobrodelno akcijo Ne pozabimo. Zbrana sredstva bodo namenjena za pomoč najrevnejšim družinam, otrokom in starejšim na območjih Jugovzhodne Evrope (BiH, Srbija, Makedonija in Albanija). Zaradi pandemije COVID-19 so se razmere na teh območjih, ki so že tako socialno in ekonomsko pereče, še dodatno poslabšale. Mnogi so izgubili delo, večini so se zmanjšali prihodki. Številne družine so se znašle v hudi stiski in tudi starejši z nizkimi pokojninami. Veliko več ljudi se je obrnilo po pomoč, še posebej v hrani. Lani je Karitas preko akcije Ne pozabimo zbrala 95.847 EUR. Z zbranimi sredstvi so škofijske Karitas preko lokalnih organizacij Karitas in skupnosti sester realizirale sledeče programe pomoči:

Škofijska Karitas Ljubljana je podprla delovanje ljudske kuhinje v Sarajevu v BiH, kjer dnevno razdelijo topel obrok več kot 150 ljudem. »Zelo smo hvaležni za tople obroke. Imam brata invalida, za katerega skrbim, sina brez službe, jaz pa dobivam 100 evrov pokojnine,« je ob tem dejala Milica. V Zenici pa so redno mesečno 79 družinam razdelili pakete z osnovnimi živili. 

Škofijska Karitas Koper v Banja Luki v BiH podpira 50 otrok pri šolanju. Lani je družinam in posameznikom zagotovila tudi finančno in materialno pomoč ter sredstva za zaščito pred širjenjem virusa.             

Nadškofijska Karitas Maribor je okoli 740 družinam iz Zrenjanina in Aleksinca v Srbiji zagotovila pakete s hrano in higienskimi pripomočki. V Aleksincu podpira programa nege na domu in pralnice, ki sta lani vključevala 103 osebe, predvsem starejše. »Pomoč, ki jo dobivamo iz Slovenije, je za nas zelo pomembna, še posebej ob pandemiji. Mnogim smo lahko pomagali,« je dejal Goran Žalac, tajnik Caritas Aleksinac.

Škofijska Karitas Novo mesto v sodelovanju s sestro Vido Gerkman podpira delovanje ambulante in nego onemoglih na domu v Gramshu v Albaniji. Sestre so lani pomagale 800 ljudem. Z nakupom opreme ter obnovo so 15 družinam uredile dostojnejše bivališče. »Vedno nove potrebe; ostareli, bolni, družine brez dohodkov. Ne morejo popraviti stanovanja, kupiti odeje, obleke, hrane, zdravil ... Ne najdem pravih besed zahvale za vso pomoč Karitas iz Slovenije,«  je dejala sestra Vida. 
             

Škofijska Karitas Celje je v Severni Makedoniji s pomočjo dosegla okoli 1.000 oseb. Družinam je zagotovila pakete s šolskimi in drugimi potrebščinami ter podprla nakupe hrane za ljudsko kuhinjo v Skopju za pomoč s toplimi obroki.

Slovenska Karitas je podprla tudi triletni razvojni projekt »Razvoj ženskega podjetništva v kmetijstvu v JV Srbiji«, ki se je začel izvajati v januarju 2020 in ga sofinancira Ministrstvo za zunanje zadeve RS. V sklopu projekta se je lani 62 brezposelnih žensk usposobilo o standardnih postopkih predelave sadja in zelenjave in za svoje produkte pridobilo certifikat kakovosti. 150 najranljiveših družin iz občin Ražanj in Aleksinac je prejelo tudi pakete s pomočjo ob COVID-19.

Slovenska Karitas tudi letos vabi k solidarnosti vse ljudi odprtega srca, da NE POZABIMO na revne v JV Evropi in jim s tem prinesemo nekaj upanja. Nadaljujemo z materialno pomočjo in podporo socialnim programom v teh krajih.

Darovalci svoj dar lahko nakažejo na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: 02140-0015556761, Sklic: 00 2518, Namen: Pomoč JV Evropa, Koda namena: CHAR
BIC banke: LJBASI2X. Obrazec za darovanje na http://www.karitas.si/daruj/donacija/. Položnice bodo predvidoma po veliki noči na voljo tudi v tedniku Družina. HVALA za vsak dar iz srca!

Foto: arhiv Karitas